Naj planinska koča
Četrtek, 11. 9. 2025, 13.30
1 mesec, 1 teden
Naj planinska koča 2025
Lavričeva koča na Gradišču in Krekova koča na Ratitovcu zmagovalki akcije Naj planinska koča 2025
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,01
V 11. sezoni akcije Naj planinska koča Planinske zveze Slovenije (PZS) in medija Siol.net sta lovoriko osvojili Lavričeva koča na Gradišču (PD Šentvid pri Stični) kot naj planinska in Krekova koča na Ratitovcu (PD za Selško dolino Železniki) kot naj visokogorska planinska koča. Lavričeva se veseli prve dolenjske zmage, Krekovo so ob njeni stoletnici obiskovalci gora že tretjič okronali za najbolj priljubljeno visokogorsko kočo, njuna skupna točka pa so dolgoletna družinska oziroma društvena oskrbniška tradicija in slastni flancati.
Akcija Naj planinska koča promovira planinarjenje in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, prav tako pa ozavešča o odgovornem in varnem obisku gora. Enajsto sezono so zaznamovala tudi planinska doživetja z avtorji Planinske založbe in odmevno spremljanje Sladke slovenske transverzale Žige Papeža. V tej sezoni, ki je trajala od 29. maja do 10. septembra, so sodelujoči z glasovanjem med 147 kočami - 27 visokogorskimi in 120 planinskimi na nižje ležečih predelih - izbrali tisti, ki se odlikujeta po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Za naj planinsko kočo 2025 so izbrali Lavričevo kočo na Gradišču (509 m), za naj visokogorsko planinsko kočo 2025 pa že tretjič okronali Krekovo kočo na Ratitovcu (1644 m).
Odlično obiskano Krekovo kočo na Ratitovcu so planinci že tretjič okronali za naj visokogorsko planinsko kočo.
Planinske koče, ki so vse pomembnejši del slovenske turistične infrastrukture, čakajo številne naložbe in izzivi, kar prav tako osvetli Prašnikar: "Kot vsako leto se planinska društva oz. lastniki planinskih koč po svojih močeh trudijo pri prenovah in vzdrževanju planinskih koč. Letošnje leto je država priskočila prek Ekosklada, ki v posebnem pozivu v naslednjih dveh letih za prenovo planinskih koč namenja 1,5 milijona evrov za nove naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Potrebe za 159 planinskih koč so mnogo večje. Nadejamo se, da bo država v prihodnje še omogočila finančno podporo okoljskim in energetskim prenovam planinskih koč, ki poleg planinskih poti predstavljajo pomembno infrastrukturo za gorski turizem v Sloveniji."
Del oskrbniške ekipe Krekove koče na Ratitovcu z dolgoletno oskrbnico Anico Lotrič (tretja z leve), ki je z možem Alojzem že več kot 25 let na čelu te predane ekipe iz PD za Selško dolino Železniki.
"Na Krekovi koči, ki stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp, so 15. avgusta praznovali 100-letnico prve koče na Ratitovcu, ki je bila med drugo svetovno vojno požgana, novo pa so odprli leta 1954. "Ratitovec je točka, ki jo zagotovo vsaj enkrat obišče vsak planinec. Poleg tega imamo že leta uigrano ekipo, kar zagotovo prispeva k priljubljenosti koče. Dobro je tudi, da se večkrat menjamo, kar ima seveda dobre in slabe strani, a nam očitno gre kar dobro," je ponosen tudi predsednik PD za Selško dolino Železniki Alojz Lotrič. "Vztrajamo pri enolončnicah, nudimo joto, ričet, pasulj, bograč, obaro, planinci imajo radi žgance, letos je bila priljubljena zelenjavna juha, pa ocvirkovica, pehtranova potica, na prvem mestu so seveda flancati, po katerih je koča znana. Moramo se kar potruditi, da jih lahko napečemo toliko, kot je obiskovalcev," svoje besede podkrepi s podatkom, da so preteklo nedeljo s 600 sveže pečenimi flancati postavili rekord. Trojica jih je pekla od petih zjutraj do petih popoldne, sicer pa jih ob koncu tedna navadno spečejo po 200 do 400 dnevno, med tednom pa med 100 in 200.
Kočo vzdržujejo in oskrbujejo v planinskem društvu sami. Čez leto se izmenjuje devet skupin članov društva, poleti pa jih pet od teh po en mesec dežura in v tem času jim pri oskrbovanju koče ob koncih tedna pomagajo tudi ostali in domači. "Tak način oskrbovanja imamo že 40 let, delamo za društvo, dosti je prostovoljnega dela in to se obnese. Zato lahko imamo tudi zmerne cene, saj zaradi obiska iz doline ne moremo imeti oderuških. Domačini so redni obiskovalci koče, ki pridejo tudi, če dežuje. V akciji Prijatelji Ratitovca sodeluje med 400 in 500 ljudi, ki letno naredijo več kot 20 tisoč vpisov na Ratitovcu," pojasni predsednik Lotrič, zadovoljen tudi z letošnjo poletno planinsko sezono: "Letošnja sezona še ni končana, saj je koča odprta še do 20. oktobra. Poletje je bilo še za odstotek boljše kot lani, ko je bilo rekordno in se nam je zdelo nedosegljivo. Zelo smo zadovoljni, cen pa praktično nismo dvigali. Zadnja večja investicija sta bila prekritje strehe in izolacija, zdaj pa delamo načrt za posodobitev tovorne žičnice, kar bo znova velika investicija, zato upamo na posluh države."
Lavričeva koča na Gradišču je prva planinska koča na Dolenjskem, ki je osvojila naziv naj planinske koče.
Sonja Trlep in Maks Jerin, z družino že desetletja srce in duša Lavričeve koče na Gradišču nad Šentvidom pri Stični.
Veseli novici prav tako kar ni mogel verjeti njen partner Maks Jerin, tudi predsednik Planinskega društva Šentvid pri Stični: "Duša planinske koče je Sonja, trudi pa se cela družina. Še veliko stvari moramo urediti, a to je obveza, da se moramo truditi še naprej. Osnova je, da so ljudje zadovoljni. Sam sem po vsem hribu, prav tako otroci, ki so odraščali v koči in so še zdaj vsi vpeti v delo. Vse se povrne, če dobro narediš. Hrib je narejen za ljudi, za otroke - ko jih vidiš, kako uživajo in raziskujejo, ti kar srce zaigra. Na Gradišču gredo z roko v roki zgodovina, narava in dobra ponudba, kar privabi ljudi.
"Nekdaj lovska koča tik pod vrhom hriba Gradišče (519 m) nad Šentvidom pri Stični, je planinska koča zadnjih 35 let, Jerin pa vpet v dogajanje na Gradišču že štiri desetletja. V bližini koče je cerkev sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250, že v prazgodovinski dobi pa je bilo tu gradišče. "Začeli smo urejati dostope do planinske koče, tudi med tednom je na voljo hrana, odprto imamo vse dni razen ponedeljka. Trudimo se na vseh področjih in organiziramo tudi veliko drugih aktivnosti, gostimo kiparje, kovače, razne dogodke, pod cerkvijo bomo postavili toplar. Vse delamo sami, tudi nova lesena igrala na letošnjem festivalu kiparjev z motorno žago," se je pohvalil Jerin, o obisku pa povedal: "Letos je bilo neverjetno veliko tujcev, precej več kot po navadi, sicer pa imamo pretežno domače obiskovalce, veliko jih pride iz Ivančne Gorice, tudi iz samostana v Stični, in seveda družine z otroki." Sezona v Lavričevi koči se pravzaprav šele začenja, saj topli jesenski dnevi in suhe zime z inverzijo privabijo glavnino obiskovalcev v hladnejšem delu leta, ko se ljubitelji gora vrnejo v nižje ležeče planinske koče.
Skupna točka obeh naj planinskih koč 2025 so dolgoletna družinska oz. društvena oskrbniška tradicija in slastni flancati.
V kategoriji naj planinska koča so se med prvih pet poleg zmagovalke, Lavričeve koče na Gradišču, uvrstile še (po abecednem redu) Dom na Kofcah (PD Tržič), Koča na Ljubelju, Planinski dom na Boču (PD Poljčane) in Planinski dom na Slivnici. Med visokogorskimi planinskimi kočami pa so zmagovalki, Krekovi koči na Ratitovcu, sledili še (po abecedi) Kamniška koča na Kamniškem sedlu (PD Kamnik), Koča na Kriški gori (PD Križe), Koča na Planini pri Jezeru (PD LPP) in Pogačnikov dom na Kriških podih (PD Radovljica).
Planinske koče so uporabniki ocenjevali po treh kriterijih - urejenost, gostoljubje in ponudba. Pri vsakem je bilo mogoče dodeliti od ene do treh točk, posamezni planinski koči pa skupaj največ devet točk. Točke so se med seboj seštevale in na koncu sta zmagali planinski koči, ki sta v skupnem seštevku prejeli najvišje število točk oziroma najvišjo skupno oceno. Tudi v letošnjem izboru je en uporabnik za posamezno planinsko kočo lahko glasoval le enkrat med celotnim glasovanjem. Oddanih je bilo 9.200 glasov, glasovalo pa je 3250 različnih obiskovalcev.
