Naj planinska koča
Sreda, 15. 7. 2026, 16.46
2 dneva, 10 ur
Gorniška vas Luče
Luče, med Ojstrico in Raduho, kjer je domačinom gorništvo v DNK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
Čeprav ima občina Luče več kot sto kvadratnih kilometrov, pa nima niti 1.500 prebivalcev.
Luče so s svojimi hribi, ki se nad naseljem dvigajo v treh smereh, leta 2019 postale druga slovenska gorniška vas. "Ponujamo neokrnjeno naravo, gorniške poti in kmečki turizem. Tu v Zgornji Savinjski dolini so prijazni ljudje, življenje pa je bolj umirjeno," pove Mojca Kramar Kokalj, ki z možem že enajsto leto skrbi za planinsko kočo na Loki. Ciril Rosc, ki je bil župan Luč v času sprejema v mrežo gorniških vasi, in Aneta Šiljar, ki je na občini Luče odgovorna za turizem, pravita, da so bili pogoji za sprejem med gorniške vasi kot napisani za njihov kraj. Lahko bi rekli, da imajo Luče gorništvo v svojem DNK.
"Filozofija združenja gorniških vasi nam je bila takoj blizu"
Ciril Rosc
"Množičnosti turizma si ne želimo in filozofija združenja gorniških vasi nam je bila takoj blizu," je o pristopu v mednarodno mrežo gorniških vasi povedal Ciril Rosc, danes svetovalec v pisarni župana Luč Klavdija Strmčnika, v času sprejema pa sam župan. "Bili so določeni pogoji. Da ima kraj do dva tisoč prebivalcev, da je razlika med najnižjo in najvišjo točko v občini 1.500 metrov." Pogoji so bili kot napisani za Luče. "Da nimamo večje industrije, da želimo ohraniti naravo, kakršno smo dobili od prednikov tudi za zanamce." Del združenja so postali leta 2019. Takrat je bilo gorniških vasi po alpskem svetu okoli 20, danes jih je več kot 40, med njimi štiri slovenske (še Baška grapa, Jezersko in Mojstrana/Dovje). Luče je bila prva slovenska, ki je gostila osrednje letno tridnevno srečanje združenja (maja 2024).
Velika Raduha (2.062 metrov nadmorske višine) se dviga kar 1.500 metrov nad Lučami.
Turistična kmetija Stoglej
Občina kot gorniška vas in partnerji gorniške vasi plačujejo letno članarino. Združenje jim nudi mednarodno promocijo v svojih spletnih in tiskanih medijih in oglasih. Obiskovalci, ki so člani planinskih društev, pri partnerjih gorniške vasi (hoteli, turistične kmetije, planinske koče) dobijo 15-odstotni popust. "Neko nenapisano pravilo je, da dajo ponudniki nočitev članom planinskih društev zajtrk zgodaj zjutraj, če gredo nato v gore," je poudarila Aneta Šiljar, ki je na občini Luče odgovorna za turizem. Ali pa jim pripravijo zajtrk za na pot, o čemer sem se prepričal tudi sam ob bivanju na turistični kmetiji Stoglej. Tudi ena najstarejših slovenskih turističnih kmetij (ima že skoraj sto let) je partner gorniške vasi Luče.
Turistična kmetija Stoglej je ena najstarejših v Sloveniji, namestitve je ponujala že v 30. letih 20. stoletja.
"Tradicionalno so bili domačini, predvsem ženske, nekakšni gorski vodniki in nosači do planinskih koč"
Aneta Šiljar
"Tradicionalna prireditev pri nas je Lučki dan, ki ima že več kot 50 let tradicije. Del tega so tudi planinski pohodi. Kar zadeva pohodništvo, je največji dogodek Highlander, ki ga ne izvajamo mi, ga samo sofinanciramo. To so od tri- do petdnevne pohodniške preizkušnje. Lani je bil štart prav v Lučah, tridnevna trasa pa je potekala po naši občini," je Šiljar naštela nekaj največjih dogodkov v Lučah, povezanih z gorništvom. "Tukaj je še Arničev zimskih pohod na Raduho, ki je bil letos že 34. Izvede se vsako leto drugi konec tedna v marcu." Del Lučkega dne, ki poteka drugi konec tedna v avgustu, je zadnja leta tekmovanje gorskih nosačev. To je vezano na zgodbo nosačic iz Luč. "Tradicionalno so bili domačini, predvsem ženske, nekakšni gorski vodniki in nosači do planinskih koč. To je bil del zaslužka, ko se je tu začel prvi turizem. In ta se je začel prav z obiskom gora," je na še eno tradicijo kraja spomnil Rosc. "Že naši predniki so živeli s planinami in zato moramo to gorsko naravo res ohraniti."
Leta 1993 sta se spoznala v koči na Loki, zdaj sta njena oskrbnika že 11. leto
Koča na Loki pod Raduho (1.534 m) bo 8. avgusta prvič gostila gorniško zabavo Laško Gremo v hribe.
Mojca Kramar Kokalj
V sklop gorniške vasi Luče trenutno sodi ena planinska koča, koča na Loki pod Raduho (1.534 m). Zanjo že enajsto leto skrbita Mirko Kramar in Mojca Kramar Kokalj. "Meni ta koča veliko pomeni. Z Mirkom sva se tu v koči spoznala prvega maja 1993. Veliko sva hodila gor, tudi silvestrovat, pa za prvi maj na kresovanje. 23 let sva delala v špediciji, nato pa sva prišla sem kot oskrbnika." Mirko nekaj dni v tednu še dela v dolini, za Mojco je to danes edina služba.
"Naša koča je od spomladi odprta ob koncih tedna, od prvega junija do prvega oktobra pa vse dni v tednu, nato do novega leta večino koncev tedna. Ponujamo jedi na žlico, po naročilu tudi kaj drugega, pa borovničeve zavitke, jabolčni zavitek." Občasno gostijo tudi poroke oziroma ohceti in slavje ob krstih. Najlepša planinska sezona je tista, ki se konča brez nesreč, brez posredovanja gorskih reševalcev, pove Mojca. "Zadnji dve leti je bilo mirno. Kar tako naprej! Zdaj smo dobili še defibrilator in smo rekli, da ga bomo samo gledali. Upamo, da ga res ne bomo uporabljali."
Borovničevim štrukljem v koči na Loki se je težko upreti.
"Slišimo lepe življenjske zgodbe. Veliko se smejimo, veliko tudi jočemo."
Mojca Kramar Kokalj
"Na kožo mi je pisano, da sem med ljudmi. Je pa res, da naša koča ni tako zelo oblegana in se lahko posvetiš ljudem. Zvečer tudi kakšno rečemo. Tu prenočijo ljudje, ki so na transverzali. Ves dan hodijo, veliko razmišljajo, si naredijo red v glavi in zvečer to predebatiramo. Slišimo lepe življenjske zgodbe. Veliko se smejimo, veliko tudi jočemo. Meni je všeč, da si lahko vzamem čas za planince, za goste."
Koča na Loki ima 70 postelj, v njej največkrat prespijo pohodniki na slovenski planinski poti, domači in tuji. "V obleganih kočah je samo še pehanje za denarjem. Tukaj pa imamo zelo umirjeno življenje. Se ne obremenjujemo. Če zažgem 30-litrski lonec pasulja, gre pod breg in je tisti dan samo ričet. Samo s tem se obremenjujem," v smehu pove zgovorna oskrbnica. Je pa res, da se v teh sušnih poletnih dneh lahko pojavijo težave z vodo. Pri oskrbovanju in vzdrževanju koče zelo dobro sodelujeta z lastnikom, Planinskim društvom Luče.
Ne le 8. avgusta, na koči na Loki bo veselo tudi 15. avgusta
Od koče na Loki do vrha Raduhe je še slaba ura in pol hoje.
"Vsako leto 15. avgusta, na Marijin praznik, imamo mašo s patrom Karlom Gržanom, potem pa sledi veselica. Vsako leto organiziramo tudi silvestrovanje, letos pa bomo prvič tudi del prireditve Laško Gremo v hribe, ki bo 8. avgusta. To bo res izziv," Mojca Kramar Kokalj našteje glavne dogodke leta na koči pri Loki. Na dogodku Laško Gremo v hribe pričakujejo več kot tisoč ljudi. Cesta proti višjim izhodiščem, tudi do parkirišča tik pod kočo na Loki, bo zaprta. Obiskovalce dogodka zato pozivajo, naj parkirajo v Lučah in se odpravijo na skoraj triurni pohod (tisoč višinskih metrov). "Projekt spodbuja, da se v gore hodi peš in se parkira v Lučah. So šli tudi na Uršljo goro, kjer je iz vseh koncev precej bolj strmo."
Mojca pravi, da sama za hojo v hribe ni najbolj zagreta. "Dovolj korakov naredim že v strežbi," pravi v smehu. "Od nas je najlepša pot na Raduho čez planino Arta, saj je res razgledna. Najprej greš po senci, nato se ti pa odpre! Prideš neposredno na Veliko Raduho in lahko narediš krožno pot pod Malo Raduho, še na Durce in nazaj do koče."
Od koče na Loki lahko naredimo krožno turo: do planine Arta, nato v strm klanec, ko se odpre ta izvrsten pogled proti Dleskovški planoti in Ojstrici, in dosežemo neposredno Veliko Raduho. Nato z nje sestopimo do koče na Loki pod Malo Raduho (po neposredni poti).
Občina Luče skuša obnoviti kočo na Korošici
Ojstrica (2.350 m) je najvišji vrh občine Luče. Pogled nanjo z Dleskovške planote, točneje z Deske (1.970 m).
Iz Luč so markirane in lepo urejene pešpoti v tri smeri: na Raduho, Veliki Rogatec in Dleskovško planoto, nad katero se dviga Ojstrica.
"Iz Luč gredo markirane pešpoti na tri strani: na Rogatec, Dleskovško planoto in Raduho. Zdaj so vse poti tudi urejene in dostopne. So pa kar dolge," je izpostavila Šiljareva. "Ojstrica je najvišji vrh naše občine. Na vrhu je tromeja občin Kamnik, Solčava, Luče." Na robu Dleskovške planote je zanimiva gorniška točka. To je kapela na Molički planini (1.780 m), ki je bila v času postavitve najvišje ležeča kapela. Zraven je še zavetišče, kjer je bila konec 19. stoletja postavljena druga slovenska planinska koča. Bila je protiutež germanizmu. Nemci so namreč takrat prodirali v naše hribe in postavili kočo na bližnji planini Korošica (1.808 m).
Začasna koča na Korošici (1.808 m) je poletni stalno odprta. Imajo tudi postelje, oskrbnik pa pravi, da ričet skuha z veliko ljubezni.
Po požaru je od Kocbekovega doma na Korošici ostalo samo kamnito ogrodje nekoč mogočne koče.
"Ko je Avstro-Ogrska razpadla, je kočo na Korošici prevzelo PD Celje Matica. Koča je leta 2017 pogorela, leta 2022 pa smo pogorišče odkupili na občini Luče. Za obnovo smo že imeli rezerviran denar, a so se nam zgodile poplave in so se prioritete spremenile. Projekte imamo pripravljene, denar pa zdaj znova zbiramo," o usodi koče pod mogočno Ojstrico razloži Rosc.
Pred kamnitimi ostanki koče je zdaj postavljena začasna koča iz treh večjih zabojnikov, ki je med poletno planinsko sezono stalno odprta. Oskrbnik kuha z ljubeznijo, ima pa tudi nekaj postelj za prenočevanje. Planinci se lahko na precej obsežni Dleskovški planoti s številnimi pešpotmi in vrhovi okrepčajo – vsaj s kislim mlekom – še v zavetišču na Molički planini in na planini Podvežak. "Ampak Korošico zelo potrebujemo. Vsi je bomo veseli. Upamo, da bi lahko v roku enega leta začeli gradnjo," sta nam še povedala sogovornika z občine Luče.
Na planini Podvežak (1.564 m), s pogledom na Veliko planino, Kašno planino, Lepenatko in Rogatec, lahko dobimo kislo mleko. Parkirišče za pohode po Dleskovški planoti je deset minut pod planino.
Luče so pred tremi leti prizadele poplave.
Luče so pred tremi leti prizadele obsežne poplave. "Veliko infrastrukture je bilo uničene. Odneslo je 500 metrov regionalne ceste v Strugah. Vse lokalne ceste so bile poškodovane, pa smo leto pred poplavami do vseh zaselkov asfaltirali ceste. Da bi lažje kakšna nevesta prišla do kmetije," je na težke čase opozoril Rosc. Obnova ceste ob Savinji še vedno poteka. V preteklosti so se iz Luč precej izseljevali. "Zavedamo se, da v Lučah tudi v prihodnje ne bo dovolj delovnih mest. Moramo pa zagotoviti pogoje, dobro infrastrukturo, da bodo ljudje tu lahko živeli in se vozili v službo drugam. Vse bolj aktualno je tudi delo od doma." In seveda turizem, povezan s kmetijo in gorništvom. Del tega je (bila) tudi Snežna jama na Raduhi. 
Snežna jama je od avgusta 2023 zaprta.
Vhod v jamo je ujma leta 2023 uničila, je opozoril na še eno problematiko v občini. "Jame so državna last. Že nekaj let pišemo na ministrstvo, naj nekaj naredijo. Zdaj so nam sporočili, da razmišljajo tudi o alternativni možnosti, ki smo jo mi predlagali. Ta je, da bi od parkirišča naredili približno 200 metrov vodoravnega predora do prve dvorane, zdajšnji vstop pa bi prepustili naravi, da bi se mogoče tudi malo zaprl. Tako bi imeli s predorom tudi vrata na obeh straneh in bi preprečili vstop toplega zraka v jamo. V zadnjih letih je bilo namreč v jami vse manj ledenih kapnikov." To je bila najvišje ležeča jama pri nas, ki je imela voden obisk in kjer je stalna temperatura vsega štiri stopinje Celzija. Največji steber v jami ima kar 21 metrov.
Kmetije so del kulturne krajine v gorniški vasi Luče. Pogled proti Rogatcu, ob pešpoti iz Luč na Raduho.
