Naj planinska koča
Četrtek, 9. 7. 2026, 10.00
2 dneva, 13 ur
Na obisku v mladinskem planinskem taboru v Podvolovljeku
50 otrok, 20 prostovoljcev in en nepozaben planinski teden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,64
Gasilska fotografija s planinskega tabora v Podvolovljeku.
Ko otroci z vami nočejo več v hribe, jih vpišite v planinski krožek ali društvo, poleti pa jih pošljite v planinski tabor. Družba sovrstnikov je za mlade od tretjega razreda do srednje šole ključna, da gremo radi v hribe. Da je res tako, smo preverili v Podvolovljeku, kjer to poletje poteka planinski tabor savinjskih planinskih društev. "Vsekakor raje z družbo na taboru, veliko bolj zabavno je!" nam je povedal Martin. Starejši otroci gredo tudi na zahtevnejše ture. "To so zadnja leta dvodnevne ture, kjer se imamo res super. Lani smo šli na Triglav," je ponosno povedala Zara.
Planinski tabor v Podvolovljeku.
Če se to poletje zapeljete mimo Podvolovljeka, boste na enem od tamkajšnjih travnikov opazili več velikih šotorov in otroški živžav. Tu poteka mladinski planinski tabor planinskih društev iz Savinjske regije, ki ga že 41. leto organizira odbor mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora. "To je projekt, ki poteka celotno poletje. Tukaj se zvrsti osem oziroma devet izmen, vsak teden pride nova izmena oziroma skupina društev. Običajno je od 50 do 60 otrok in 20, 25 vodnikov. Vsi smo prostovoljci. Za to damo svoj čas, svoj dopust. Ker smo produkt tega. Jaz sem s tem taborom zrastel. Od malega sem se ga udeleževal. In pa iz ljubezni do gora. Sicer prevzameš odgovornost, a si z mladimi, v hribih in to ljubezen do hribov predajaš naprej," nam je najprej sam koncept planinskega tabora razložil tehnični vodja tabora Janez Palčnik.
Tehnični vodja tabora Janez Palčnik
Tak tabor je ena najcenejših možnosti poletnih počitnic za mlade, ker temelji na prostovoljstvu. Starše tako za teden dni, za osem polnih penzionov, z vso opremo, stane od 150 do 200 evrov. Večinoma sodelujejo otroci, ki so člani planinskih društev iz Savinjske regije oziroma krožkov iz tamkajšnjih šol. Če pa ostane še kaj prostora, se jim lahko pridružijo otroci iz drugih krajev po Sloveniji. "Morajo biti le včlanjeni v planinsko društvo. Članarina ti krije zavarovanje v primeru poškodb v hribih." Sodelujejo otroci od tretjega do devetega razreda, izjemoma še prvi letnik. Če je kakšen mlajši na taboru, je otrok enega od vodnikov. "Srednješolci se lahko na istem prostoru udeležijo dijaškega tabora, ki ga izvaja mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. To je zadnja izmena poletja," dodaja Palčnik. Ta teden so na taboru PD Slivnica pri Celju, PD Dramlje, PD Vitanje in PD Atomske Toplice/Podčetrtek.
Martin, vodnica Bojana, Zara, Svit, vodja Janez ter v spodnji vrsti Brina, Neja in najmlajša Tinkara
"Jaz sem Martin. Na taboru sem tretje leto." "Meni je ime Brina, na taboru sem deveto leto." "Meni je ime Neja in na taboru sem tretje leto." "Meni je ime Tinkara in na taboru sem tretje leto." "Jaz sem Svit in na taboru sem šesto leto. "Jaz sem pa Zara, pa sem zdaj petič na taboru."
"Imamo se super, spimo v šotorih in dobra družba je. Hrana je dobra. Vodniki nam tudi pripravijo dobre ture," nam je povedala Zara. "Tukaj spoznaš novo skupnost, nove prijatelje, s katerimi se rad še kdaj dobiš," je dodal Svit. Zato gredo v hribe raje s sovrstniki kot pa s starši. "Vsekakor raje z družbo na taboru, ko se lahko pogovarjaš, hecaš. Veliko bolj zabavno je," je priznal Martin. Ko je tako dobra družba, je zvečer seveda težko zgodaj zaspati. Imajo tudi kakšne zabavne igre in naloge, na primer glupe čupe. "Pač neke čudne frizure. Midve in še ena najina prijateljica smo sodelovale in tudi zmagale," sta povedli Brina in Neja.
Na Veliki planini.
Seveda pa imajo radi hribe tudi zaradi samih hribov. "Na vrhu so vedno lepi razgledi," je poudaril Martin. "Eni pohodi so težji, eni pa lažji," pove Brina. No, najtežje se je zgodaj zjutraj zbuditi. "Zbujajo nas z različnimi stvarmi, danes so nas z motorjem," je dodala v smehu. Včasih je treba vstati že pred šesto. "Odvisno je od dolžine ture. Zdaj za to prvo smo se zbudili ob pol šestih. Če je daljša, mogoče tudi prej. Zdaj poleti se je res treba zgodaj zbuditi, da te ne dohiti vročina," je zelo preudarno razložil Martin in dodal: "Meni so zanimive ture, ko hodiš po gozdu in je hladno. Pa tudi take, ko je malo težko in si skoraj že obupal, a potem prideš na vrh in si rečeš: 'Jej, zmagal sem!' Pa če je koča gor, lahko še dobro ješ."
Starejši, tisti, ki so na taboru že več let, gredo tudi na zahtevnejše ture. "To so zadnja leta dvodnevne ture, kjer se imamo res super. Lani smo šli na Triglav, ker je bila 40-letnica našega tabora. So zelo zanimive, a so tehnično malo bolj zahtevne. Moraš biti bolj utrjen. Vsi se imamo super, a mi se imamo na teh turah še bolj kot ta mali," je povedala Zara. Svit je priznal, da ni najbolj navdušen nad takimi turami, kjer je treba tudi malo poplezati. "Zadnje čase me je sicer na takih manj strah. Če je treba nekaj malega poplezati, to že preživiš. Lani sem prišel na Triglav. Mogoče mi je to dalo malo motivacije, da se da."
V en glas pa so odgovorili, da se bodo na tabor vrnili tudi naslednje leto.
Bili so na Lepenatki, Rogatcu, Veliki planini, Ojstrici ..
"Najprej razdelimo otroke na dve skupini, glede na težavnost tur, starost otrok, njihove izkušnje. Ker se otroci na tabor vračajo, jih kar dobro poznamo. Novince pa najprej preizkusimo na uvodni turi, da vidimo, kako se obnašajo," nam je sam proces priprave na planinsko turo z otroki razložila vodnica Bojana Volk. "Zvečer pripravimo nahrbtnik. Pri mlajših damo temu malo več pozornosti. Pri prvi turi preverimo, ali jih imajo vsi. Ko so večkrat na taboru, so že zverzirani. Zjutraj bujenje, zajtrk, priprava malice, vsak si vzame svojo in jo da v nahrbtnik. Vodniki vzamemo še rezervo. Če je tura težja, se da tisti skupini še tehnično opremo. Ker je veliko otrok, tudi nas je veliko, to zjutraj kar traja."
Tehnično zahtevnejši vzpon na Veliki Rogatec.
Pred prvo turo sta od bujenja do odhoda minili dve uri. "Najprej smo šli na spoznavno enourno turo, da smo se malo orientirali tukaj po Podvolovljeku, da so tudi otroci videli, kje smo. Drugi dan smo bili z mlajšimi na Lepenatki, starejši pa na Lepenatki in Velikem Rogatcu. Ta ima en malo zahtevnejši del in je bilo treba tudi malo poplezati. Tako so prišli na svoj račun tudi tisti, ki imajo radi take bombončke. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj ni bilo take vročine. Zdaj gremo s starejšimi na dvodnevno turo na Ojstrico, s spanjem na Korošici. Mlajši bodo imeli pa en dan aktivnosti v taboru, drugi dan pa bodo šli na Veliko planino. Zadnje ture pa še nismo dorekli, ali Raduha ali Dleskoškova planota. Zraven pripravimo še različne delavnice iz planinske šole, orientacijo, kakšno plezanje."
"Imajo tudi čut, odgovornost do skupnosti in narave"
Obisk gorskih reševalcev.
Planinski tabor torej niso le planinske ture. Mladi planinci dobijo tudi svoje zadolžitve v vsakem taboru, od pomivanja posode naprej. "Naši planinci dobijo zadolžitve, ki se jih morajo držati. S tem imajo tudi čut, odgovornost do skupnosti in narave. Predajamo jim tudi znanje planinske šole. Vsako leto predelamo nekaj poglavij tega učbenika, da v roku petih, šestih let zajamemo celotno snov, ki naj bi jo planinec poznal. Torej hoja, hoja v skupini, da pozdravijo v hribih, prehrana, priprava nahrbtnika, znanje orientacije. Izvedemo tudi orientacijsko tekmovanje, ko skupine z zemljevidom in kompasom pošljemo po pripravljeni trasi, kjer iščejo točke," nam je opisal dodatne aktivnosti na taboru Palčnik. En dan gredo na izlet zunaj tabora, na obisk adrenalinskega parka, kopanje ali rafting. Letos so izbrali adrenalinski park v kampu Menina.
Učenje orientacije in uporabe zemljevida
Ob tabornem ognju
"Tukaj so še športne igre, imamo igrišče za nogomet in odbojko. Ob večerih pa prevlada družabnost. Človek se je od nekdaj zbiral ob ognju in tudi mi imamo taborni ogenj. Tu se dogajajo družabni večeri. Zadnja leta so zelo priljubljene planinske poroke, kjer si mladi obljubijo zvestobo v hribih, da bodo skupaj obiskovali hribe in si bodo pomagali, ko bo težko. Da si najdejo planinskega sopotnika, prijatelja. Imamo tekmovanje v masterchefu, za naj nakladače, glupe čupe …" Osnova ob tabornem ognju pa je prepevanje. "Čeprav se mi zdi, da zadnja leta to otroke malo manj zanima kot pa, ko sem bil jaz udeleženec. Takrat smo res radi peli slovenske planinske klasike, kot sta Slovenskega naroda sin in Gorska roža. A vztrajamo pri tej tradiciji, da se otroci naučijo teh pesmi."
Učenje delanja vozlov
"Otroci so iz različnih društev in se spletejo nova prijateljstva"
Na Veliki planini
V taboru, na planinskih turah je čutiti veliko navdušenja otrok nad hribi. Če pa na primer hodijo v hribe s starši, pa ni vedno tako. Je družba sovrstnikov tisti pravi način, da otroke navdušimo nad hojo v hribe? "Točno to. V vsakem obdobju imaš drugačen interes, zakaj hodiš v hribe. Ko sem bil mlajši, mi je bilo najpomembnejše to, da je bila družba, da si imel zraven prijatelje, sošolce. Saj je bilo v redu tudi s starši, do začetka šole, do drugega, tretjega razreda, potem pa je glavna družba. Mi jim to ponujamo na tem taboru. Smo iz različnih društev in nekateri otroci se vidijo samo na tem taboru. In se spletejo prijateljstva. V šotorih jih ne namestimo po društvih, ampak po starosti. Tako smo se že mi radi vračali na tabor in enako je zdaj. Ta teden jim ni težko hoditi v hribe. Ko si pa starejši, je pa drugače," je razložil Janez Palčnik.
"Staršem torej predlagam, da, ko vidijo, da se otrokom začne upirati, začnejo hoditi v hribe z družinskimi prijatelji, ki imajo otroke, ali pa jih vpišejo v planinske krožke na šolah, v planinska društva. Da začnejo otroci hoditi s sovrstniki. Tudi društva vedno več ponujajo družinske izlete, ko hodijo starši skupaj in otroci skupaj."
