Sobota, 7. 9. 2019, 16.00
5 let, 1 mesec
Življenje z gorami (11.) - Miloš Ganić
Gluhi planinec, ki se je domislil projekta, ki podira tabuje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
1
Miloš Ganić je pobudnik akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki je z odzivom slišečih in gluhih presenetila njene snovalce.
Miloš Ganić je tisti zagnani planinec, ki je predlani med odmorom na usposabljanju za invalide/OPP na Planinski zvezi Slovenije predlagal nekaj, kar je zaživelo v praksi in preseglo vsa pričakovanja. Je namreč pobudnik akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki opozarja na gluhe med nami in ima namen dokazati, da tudi oni zmorejo marsikaj. Pospremili smo ga do Doma na Zelenici, kjer se je septembra lani prvič preizkusil v vlogi natakarja.
Miloš Ganić o življenju z gluhoto in akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah:
"Gluhi nismo nič drugačni od slišečih," so nam pred časom, ko smo na Pogačnikovem domu na Kriških podih pripravljali prispevek o akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah, zagotovili snovalci posrečene akcije. "Naša posebnost je le ta, da komuniciramo drugače kot slišeči, v znakovnem jeziku, ki ima svojo slovnico, svoje posebnosti in elemente, nad katerimi je lahko vsak zelo očaran, ko jih od blizu spozna."
Prepričani so, da je akcija odlična priložnosti za spoznavanje novega slovenskega znakovnega jezika, za vzpostavitev novih stikov, novih spoznanj in širjenja obzorij. "Akcija omogoča veliko inkluzijo v širši skupnosti, kjer drug drugemu lahko damo veliko, tudi na področju zaposlovanja," so nam svoj pogled na pomen akcije opisali glavni akterji.
Akcija se postopoma, a vztrajno širi
Lotili so se je postopoma. Lani so 22. in 23. septembra, na mednarodni dan znakovnega jezika, ki mu sledi mednarodni teden gluhih, z gluhimi natakarji in animatorji gostovali v desetih planinskih kočah, letos se bodo ustavili že v 15, razporejenih v sedem koncev tedna. Ta konec tedna bodo gluhi stregli na Kamniški koči na Kamniškem sedlu, v Planinskem domu dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini in Tumovi koči na Slavniku, zaključek akcije pa bo 14. in 15. septembra na Domu na Mrzlici, eni od finalistk akcije Naj planinska koča 2019.
Miloš med uvajanjem Maše Stanič, oskrbnice Pogačnikovega doma na Kriških podih, v svet slovenskega znakovnega jezika.
Ideja je "padla" med pavzo
Zamisel, da bi se gluhi preizkusili v vlogi natakarjev in animatorjev v planinskih kočah, se je na pilotnem usposabljanju strokovnega kadra na temo Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami porodila Milošu Ganiću, osrednjemu junaku 13. zgodbe v rubriki Življenje z gorami.
Željo, da bi tudi gluhi, ki so po besedah Jurčka Nowakka, dolgoletnega vodje odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije, najbolj zaprta skupina med invalidi, enkrat okusili delo v planinskih kočah in pokazali, da zmorejo, je izrazil med odmorom usposabljanja.
"Ideja se mi je porodila med pavzo in vodje usposabljanja so se takoj navdušili. Že kar takoj so prinesli papir, da bi napisali načrt," se ključnega trenutka spominja Miloš.
"Ideja, da bi gluhi stregli v planinskih kočah, se mi je porodila med pavzo na usposabljanju za strokovni kader planinstvo za invalide, in vodje usposabljanja so se takoj navdušili. Že kar takoj so prinesli papir, da bi napisali načrt."
"Na začetku sem bil kar malo šokiran, saj se mi je ideja komaj porodila in nisem je še razdelal. Bil sem celo v dvomih, saj nismo imeli nobenih podobnih izkušenj, na katerih bi lahko gradili. Vseeno sem se strinjal, da poskusimo, in zdaj lahko že rečem, da je vse skupaj ena čudovita izkušnja. Leta 2018 je bilo v projekt vključenih deset planinskih koč, stregli pa smo samo en konec tedna, letos jih je v projektu že 15, akcija pa je potekala in še poteka sedem koncev tedna v poletni sezoni."
Miloša, ki je rojen v Srbiji, živi pa v Avstriji, je za gore navdušila njegova izbranka, Slovenka Maja Kuzma, s katero sta v celoti prehodila Slovensko planinsko pot. Na Zelenici ga je spremljal prijatelj, s katerim sta se po snemanju našega prispevka podala na Vrtačo.
Tipanje izven cone udobja
Miloš priznava, da je skupnost gluhih razmeroma zaprta skupnost in da se njeni člani družijo samo med seboj, ta projekt pa jih je spodbudil h korakom, ki jih niso vajeni.
"Pomaga nam, da se odpremo navzven k slišeči družbi. To je hkrati tudi zelo dobra priložnost, da tudi slišeči vidijo, da smo med njimi tudi gluhi in da smo tudi mi sposobni marsičesa. S tem ko naročajo hrano in pijačo s kretnjami slovenskega znakovnega jezika, se rušijo tabuji in tudi mi se odpiramo navzven. Pridobivamo izkušnje, se učimo delati v ekipi, gradimo samozavest, skratka, akcija nam daje res veliko pozitivnega."
Miloš pravi, da je ponosen, da je oče te pobude, a se zaveda, da je brez pomoči številnih drugih akterjev ne bi mogel izpeljati. "Rad bi se zahvalil delovni skupini, ki projektu Gluhi strežejo posveča ogromno dela, hvala tudi Mladinskemu društvu za osebe z okvaro sluha Vklop/Izklop MOOSVIDu (Miloš vodi eno od njihovih sekcij MOOSHribi, skupaj s svojo partnerko, z gluhimi in ostalimi zainteresiranimi obiskujejo hribe, letos so se povzpeli tudi na Triglav), odboru Planinstvo za invalide/OPP … hvala tudi vsem gluhim prostovoljcem in tolmačem ter seveda vsem slišečim, ki ki sodelujejo v akciji in se jih udeležujejo. Gluhi se lahko na ta način veliko naučijo," poudarja.
"Ljubezen," pravi 32-letni Miloš, s katerim smo se pogovarjali s pomočjo tolmačke za slovenski znakovni jezik Mojce Korenjak.
V družbi tolmačke za slovenski znakovni jezik Mojce Korenjak, ki nam je pomagala pri premostitvi komunikacijskih razlik.
Rodil se je v Kragujevcu v Srbiji, v družini slišečih. Sluh je izgubil pri sedmih mesecih zaradi zapletov ob visoki telesni temperaturi. Pri 17 letih se je z družino preselil v Avstrijo, se začel rekreativno ukvarjati z nogometom in si našel službo. V Kragujevcu je končal srednjo čevljarsko šolo.
Ljubezen do gora se je rodila pozneje, ni zrasla v matični družini, pač pa v partnerski skupnosti, ki jo zadnjih pet let gradita s svojo izvoljenko Majo Kuzma, s katero pričakujeta otroka in vedno glasneje razmišlja o trajni selitvi v Slovenijo.
"Pred tem sem se le redko odpravil v gore," pravi, "leta 2014 sva se z bratom enkrat odpravila v gore v Avstriji, šele z Majo pa sem res začel raziskovati gore. Oba sva se navdušila nad njimi."
Leta 2015 sta začela zbirati žige na Slovenski planinski poti, ki sta jo zaključila leta 2017, štiri leta pozneje pa dokončujeta razširjeno različico slovenske transverzale.
Rad bi še izboljšal svoje življenje
Pravi, da kot gluh pogreša več informacij, več znanja, težave mu povzroča tudi slovnica … znotraj skupnosti gluhih ni nobenih težav, so pa težave izven nje, pravi in dodaja, da se ne bo kar tako sprijaznil s situacijo. "Zelo sem vztrajen in želim se veliko naučiti in se tudi bom. Rad bi še izboljšal svoje življenje," pravi.
Na vprašanje, kako lahko slišeči prispevamo k temu, da bi napravili korak proti skupnosti gluhih, odgovarja, da bi bilo najlažje, če bi se slišeči naučili vsaj nekaj osnovnih kretenj (na primer kretnje, s katero se pokaže kava, čaj, jutri, tuš …), vsaj nekaj, da bi gluhi dobili občutek, da se med nami in vami lahko vzpostavi vez v komunikaciji. Če tega ni, potem pa stika med gluhimi in slišečimi res ni," sklene.
Preberite še:
1