Ponedeljek, 26. 8. 2019, 19.58
4 leta, 2 meseca
Intervju s Tadejem Lukanom, soustanoviteljem portala hribi.net
Ljudje iz ozadja: Brata, ki sta zasnovala spletno stran hribi.net #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
11
Tominškova pot je najbolj iskana planinska pot na spletni strani www.hribi.net, ki sta jo zasnovala brata Rok in Tadej Lukan. Na strani, ki je zaživela marca 2006, je več kot 2.500 opisov vrhov in več kot 7.000 opisanih poti. Kar 90 odstotkov opisov sta prispevala brata Lukan.
Spletna stran www.hribi.net je verjetno najbolj znana in s podatki obogatena spletna stran s hribovsko tematiko v Sloveniji. Na strani, ki je zaživela marca 2006, je več kot 2.500 opisov vrhov in več kot 7.000 opisanih poti. Kar 90 odstotkov opisov sta prispevala ustanovitelja, brata Rok in Tadej Lukan.
O začetkih, rasti in prihodnosti smo se pogovarjali s Tadejem Lukanom. Ta se je pred tremi leti z družino preselil na Ljubelj, pod vznožje Karavank.
Tadej Lukan je z bratom Rokom leta 2006 zasnoval spletno stran hribi.net, ki je že prvo poletje med obiskovalci gora dosegla izjemen odziv. Stran v poletnih dneh mesečno obišče več kot 400 tisoč različnih uporabnikov.
Spletna stran hribi.net je najbrž najpomembnejša spletna stran, kamor se ljubitelji gora zatekamo po informacije. Kako je nastala, zakaj?
Stran sva skupaj z mlajšim bratom Rokom, programerjem po izobrazbi, postavila marca 2006. Preprosto se nama je porodila ideja, da bi zasnovala spletno stran o hribih. Takrat česa podobnega še ni bilo, poleg tega se nama je zdelo, da v planinskih vodnikih ne moreš tako podrobno opisati poti, kaj šele dodati dovolj fotografij, ki bi opisovale dejansko stanje, saj bi bilo to preprosto predrago. To lahko storiš na internetu.
Prednost interneta je tudi v osveževanju podatkov. Če se na primer zgodi skalni podor, to informacijo lahko dodam k opisu, medtem ko v knjigi tega ni mogoče kar tako spreminjati.
Za 90 odstotkov opisov na spletni strani sva poskrbela z bratom, preostalih deset odstotkov so prispevali uporabniki, s tem da sva jih predhodno pregledala in odobrila.
Prve opise sva začela pripravljati na podlagi tur, ki sva jih opravila že v preteklosti. Najprej sva pripravila samo opise, mislim, da jih je bilo med 30 in 40, potem pa sva se spet podala v gore, tokrat bolj načrtno, in poskrbela še za slikovni material.
Delo zdaj poteka tako, da se približno od dva- do trikrat na teden odpraviva na turo, pri tem sistematično poslikava vsak del poti, potem pa vsak dan objaviva po en opis.
To, da sva opisala več kot 7.000 planinskih poti, ne pomeni, da sva šla 7.000-krat v hribe, ampak enkratna tura pomeni več opisov.
Najbolj oblegani slovenski hribi so že opisani, zdaj se osredotočava na manj znane vrhove in pokrajine, ki so manj oblegani. Sicer pa mislim, da naju čaka še ogromno dela. Hiter pogled na zemljevid kaže, da imava z opisi za vsaj še 20 let dela.
Kako izbirate vrhove, poti itd.?
Poleti se odpravljam višje, v preostalih delih leta pa je veliko odvisno od vremena. Če na primer piha jugozahodni veter, se odpravim na Štajersko ali Koroško, ker je takrat tam vreme lepše, medtem ko bo zahodna polovica Slovenije tisti dan v oblakih.
Če piha zmerna burja, to pomeni, da osrednjo Slovenijo prekriva nizka oblačnost, medtem ko je na Primorskem takrat običajno bolj jasno.
Izbiram tudi lokacije, kjer ni snega, saj je zasnežen teren precej težje opisati.
Kako sta si z bratom razdelila delo?
Oba hodiva po hribih in opisujeva poti, je pa on odgovoren predvsem za tehnični del. Brat se pogosto odpravi v Dolomite in tudi ti so opisani pri nas.
"Najbolj oblegani slovenski hribi so že opisani, zdaj se osredotočava na manj znane vrhove in pokrajine, ki so manj oblegani. Sicer pa mislim, da naju čaka še ogromno dela. Hiter pogled na zemljevid kaže, da imava z opisi za vsaj še 20 let dela."
Vama je bilo pohodništvo položeno v zibelko?
Sprva smo z družino hodili samo na bližnje hribe. Trikrat, štirikrat na leto smo se odpravili na Šmarno goro, Rašico ali Šmarjetno goro, to pa mi sploh ni bilo preveč všeč. Pri 12 letih smo šli prvič na Kriško goro, to mi je že precej bolj ustrezalo, ko pa smo se pozneje odpravili na Triglavska jezera - bilo je enkrat maja, ko je bilo še po meter snega -, sem se dokončno navdušil nad hribi. Spomnim se, da sem doma prav navdušeno brskal po Atlasu Slovenije in iskal nove planinske ture. Od takrat smo se z družino vsako nedeljo odpravili v hribe.
Tadej Lukan o edini turi, s katere se ni vrnil sam, ampak s pomočjo helikopterja, saj ga je na Zajmanovih pečeh (od koder je lep razgled na njegovo hišo in obratno) ugriznila kača.
Kdaj je spletna stran hribi.net resnično zaživela?
Že prvo poletje. Že takrat smo imeli več kot tisoč obiskovalcev na dan, čez tri, štiri leta pa že po deset tisoč obiskovalcev dnevno. Rekord dnevnega obiska pa je več kot 80 tisoč.
V povprečju na mesec stran obišče 400 tisoč različnih uporabnikov, v poletnih dneh je tudi po 1,3 milijona obiskovalcev mesečno. Med obiskovalci strani so tudi tujci (Hrvati, Čehi, Avstrijci, Angleži, Italijani), zato se z bratom pripravljava na izid strani v angleškem jeziku, temu pa bo sledila še posodobitev strani.
Sta stran že monetizirala, lahko od nje živita?
Da, od leta 2009 sva zaposlena oba z bratom. Pred tem sem delal v Cityparku v Ljubljani, po izobrazbi pa sem slaščičar.
Ste si mislili, da bo stran prerasla v tako obsežno platformo?
Ne, takrat sem si predstavljal, da bo to nekaj za zraven, kot rečemo.
Vsak opis je seveda subjektiven, kako poskrbite za to, da je čim bolj objektiven?
Opisi so vedno subjektivni, tudi v vodnikih, saj je vedno nekdo avtor zapisov. Poti opisujem na podlagi težavnosti oz. tabel Planinske zveze Slovenije, ki poti po zahtevnosti razdeljuje na lahko označeno pot, zahtevno pot in zelo zahtevno pot, ne na podlagi lastnih občutkov.
Če je pot tehnično nezahtevna, a so stene prepadne, pot označiva kot prepadno. Ta izraz sva si izmislila sama, pomeni, da za prehod ne potrebuješ tehničnih pripomočkov, če zdrsneš, pa je lahko to smrtno nevarno. Taka pot običajno ni zahtevna, je pa predvsem v mokrem nevarna za zdrs.
Stran hribi.net ima poleg opisov poti in vrhov tudi male oglase, rubriko Naključni izlet, iskalnik izletov, kviz, seznam prireditev in celo elektronsko vpisno knjigo. Kako je ta zaživela?
Rubrike sva dodajala sproti, na lastno pobudo ali pobudo uporabnikov.
Žal elektronska vpisna knjiga še ni povsem zaživela, je pa njena prednost v tem, da lahko lažje sledimo pohodniku. Če se mu kaj zgodi, na podlagi vpisov v e-knjigo lažje odkrijemo njegovo lokacijo.
Se zadnja leta v hribe kdaj odpravite povsem neobvezujoče, kar tako, za dušo?
Za dušo se skoraj vsak dan odpravim do Zelenice ali Koče na Ljubelju, občasno se podam še do Begunjščice ali Palca.
Tudi če bi se odpravil nekam kar tako, pa tam še ne bi bil, bi prav gotovo fotografiral in pozneje kaj zapisal. V povprečju na enourni turi naredim od 30 do 40 fotografij.
Vabljeni k prebiranju prispevkov iz rubrike Življenje z gorami:
11