Sobota, 27. 10. 2018, 14.30
6 let, 1 mesec
Sonja Roman
Slovensko rekorderko ljubezen odpeljala skoraj 900 km od doma. Kaj najbolj pogreša?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,68
Slovenska atletinja Sonja Roman že dobri dve leti in pol živi in dela v Nemčiji.
Devetintridesetletna atletinja Sonja Roman, dvakratna udeleženka olimpijskih iger, večkratna državna prvakinja v polmaratonu in teku na deset kilometrov ter državna rekorderka na 1500 metrov, zadnji dve leti in pol živi na vzhodu Nemčije, kjer se počasi pripravlja na naslednje življenjsko poglavje. "Na atletsko kariero po atletski karieri," povzema energična Prekmurka, ki jo je v Nemčijo, kjer se je odlično znašla tudi v trenerskih vodah, zanesla ljubezen. Zakaj jutri ne bo tekla na ljubljanskem maratonu, kaj počne v Nemčiji in kaj najbolj pogreša?
Romanova je večkratna zmagovalka ljubljanskega maratona. Zmagala je v polmaratonu in teku na deset kilometrov.
Skoraj 900 kilometrov od doma
Prekmurske atletinje Sonje Roman, večkratne zmagovalke polmaratona in teka na deset kilometrov v okviru Ljubljanskega maratona, jutri žal ne bomo videli na startu v Ljubljani.
"Organizatorji so me sicer povabili na maraton, a za 42-kilometrsko razdaljo zaradi številnih obveznosti, ki me okupirajo, trenutno nisem pripravljena," je povedala lastnica 5. najboljšega maratonskega časa med Slovenkami (2:42:28, Valencija 2016).
"Poleg tega je pot do Ljubljane enostavno predolga, gre za približno deset ur vožnje, in dvomim, da bi mi organizator kril potne stroške, zato sem se odločila, da maraton tokrat izpustim."
V načrtih sta Valencia in Abu Dabi
Pri 39 letih se sicer počasi pripravlja na prehod v postšportno obdobje, a ta trenutek vendarle še ni napočil. "Ne, še vedno treniram, konec novembra načrtujem tudi nastop na teku na deset kilometrov v Valencii, kamor so me organizatorji povabili zaradi lanske zmage (33:42). Pokrili mi bodo tudi vse stroške potovanja, morda bom tekla tudi v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih," je povedala slovenska rekorderka na 1500 metrov in dobitnica srebrne medalje na dvoranskem evropskem atletskem prvenstvu v Torinu leta 2009, ki predstavlja rezultatski vrhunec njene kariere.
Leta 2015 je bronasto medaljo v teku na 1500 metrov na dvoranskem evropskem prvenstvu iz leta 2009 zamenjala za odličje žlahtnejšega leska. Evropski prvakinji na 1500 m, Rusinji Ani Alminovi so namreč zaradi dopinga odvzeli odličje, to pa je premešalo tudi mesta pri vrhu. Romanova je s tretjega napredovala na drugo mesto.
Spomnimo: Romanova je na evropskem dvoranskem prvenstvu najprej pritekla bronasto odličje, a je šest let pozneje zaradi diskvalifikacije zmagovalke, ruske tekačice Ane Alminove, ki so ji dokazali, da si je do rezultata pomagala z dopingom, napredovala do srebra.
S srčnim izbrancem Normanom, zaradi katerega se je preselila v Nemčijo, na štartu Nočne 10ke na Bledu.
Ljubezen na prvi pogled
Romanovo je v Nemčijo, natančneje v kraj Dessau, 120 kilometrov južno od Berlina in 890 kilometrov od Hodoša, od koder Romanova prihaja, odpeljala ljubezen. "Bila je ljubezen na prvi pogled," se s posebno nežnostjo v glasu spominja atletinja, ki je svojega partnerja Normana spoznala na mednarodnem atletskem mitingu v Nemčiji leta 2014, kjer je skrbel za logistiko. Beseda je dala besedo, iskrica je opravila svoje in Romanova se je odločila za selitev v partnerjevo domovino.
"Moj fant je prej delal v bančništvu, danes pa je predvsem moj pomočnik pri treningih, opravil je tudi vaditeljski tečaj in skrbi za vso mojo papirologijo," je povedala 39-letna Prekmurka, ki se s svojim srčnim izvoljencem pogovarja izključno v nemščini, nemški naglas pa se občasno pritihotapi tudi v njeno slovenščino.
"Nemščine sem se učila že v osnovni šoli in z njo res nimam nobenih težav," je povedala Romanova, ki obvlada tudi madžarski jezik.
Svoje znanje prenaša tekačem, rokometašem, rekreativcem ...
V Nemčiji je zelo zasedena, a še vedno neguje svoje atletske ambicije. Vsako dopoldne opravi trening zase, popoldne pa ima več dejavnosti, v katerih, kot pravi, neizmerno uživa.
V klubu 1. LAC Dessau trenira skupino tekačev na srednje in dolge proge, stare od 10 do 18 let, je tudi kondicijska trenerka rokometnega drugoligaša DRHV 06, zvečer vodi rekreativno tekaško skupino (Running Team Roman), trikrat tedensko vodi krožke v lokalnem fitnes centru, skrbi pa tudi za tekaške šole, ki jih podjetja z namenom ozaveščanja o zdravem načinu življenja prek zavarovalnic organizirajo za svoje zaposlene.
23 let izkušenj v vrhunskem športu ji koristi tudi zunaj športa
S svojima varovancema iz atletskega kluba.
Priznava, da je bilo ravno slednje zanjo še posebej naporno.
"Predavati ljudem v nemškem jeziku je bil zame precejšen izziv, ampak mislim, da se dobro spopadam z njim. Pri tem mi veliko pomaga tudi 23 let izkušenj v vrhunskem športu, ki so me naučile, da se znajdem tudi v situacijah, ki sicer niso najbolj prijetne."
Olimpijska izkušnja kot velika dragocenost
Dejstvo, da je dvakrat nastopila na olimpijskih igrah (Peking 2008 in London 2012) in da ima medaljo z evropskega dvoranskega prvenstva, ji v Nemčiji odpira več vrat, kot bi ji jih verjetno v domovini.
"Ljudem v Nemčiji res ogromno pomeni, da imam olimpijsko izkušnjo in običajno raje poslušajo o mojih olimpijskih izkušnjah kot pa o na primer tehniki teka," pravi.
V fazi mehkega prehoda na novo atletsko pot
Kot rečeno, še vedno trenira, a ne več toliko kot do leta 2015. "Takrat je moje življenje sestavljala kombinacija treningov, prehranjevanja in spanja, danes pa je bistveno drugače. Dejstvo je, da si moram počasi začeti služiti denar in da je to, kar zdaj počnem, na neki način mehak prehod v drugo kariero oziroma za pripravo na atletsko kariero po atletski karieri.
Še vedno treniram in še vedno bom tekmovala, ne bom pa trdila, da se pripravljam na olimpijske igre v Tokiu, ker se ne. Teh ambicij nimam več. Dobro se zavedam, koliko truda je bilo treba vložiti v to, da sem maraton lahko pretekla v času dveh ur in 42 minut. Želje, da bi pri 40 letih tako izčrpavala telo, nimam več," je bila odkrita. "A kariere še nisem zaključila," opozarja.
Romanova in Mitja Krevs, zmagovalca letošnje Nočne 10ke na Bledu.
Želja po vrnitvi v Slovenijo
Na vprašanje, kaj najbolj pogreša, pravi, da kar Slovenijo na splošno. "S fantom načrtujeva, da bi se nekoč preselila v Slovenijo, če bi lahko počela to, kar zdaj počnem v Nemčiji, bi bilo čudovito. Morda bi to lahko uresničila v Mariboru, kjer sem živela zadnja leta. Sicer pa je tudi mojemu fantu pri nas v Prekmurju všeč, še posebej to, da smo družinsko zelo tesno povezani. Potrudiva se, da vsaj štirikrat letno obiščeva Slovenijo. Tudi dopust preživljava v Sloveniji. Vem, da marsikdo želi iz Slovenije, no, midva si želiva v Slovenijo," je razkrila.
Konkretnih tekmovalnih načrtov za prihodnjo sezono še nima, si pa želi nastopiti v Radencih, kjer bo polmaratonska preizkušnja štela za državni naslov, najverjetneje pa bo tekla tudi na Nočni 10ki na Bledu.
