Torek, 27. 11. 2018, 17.30
5 let, 4 mesece
JAKOB ČEBAŠEK
Zaradi reprezentance ga trener ni pogledal v oči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,93
Jakob Čebašek (prvi z leve v spodnji vrsti) je še v drugi zaporedni akciji slovenski reprezentant.
Jakob Čebašek se je akcije v zadnjem Fibinem oknu udeležil kot član "kengurujev" iz Mechelna, že ob prihodnjem snidenju z reprezentančnimi soigralci pa bi utegnil imeti novega delodajalca.
Ko smo se z Jakobom Čebaškom pogovarjali pred dvema mesecema in pol, ko je pri 27 letih prvič oblekel dres slovenske moške članske reprezentance, ni skrival navdušenja nad drugo priložnostjo. Priznal je tudi, da je bil prepričan o zgolj klubski usmerjenosti svoje kariere, saj naj bi zanj vlak izbrane vrste že odpeljal. A ni. Po nizu upokojitev in odpovedi, ki so večinoma povezane s prekrivanji tekmovalnih urnikov, je na prelomu med poletjem in pomladjo dočakal svojo priložnost ter jo predvsem na dveh prijateljskih tekmah s Hrvaško in nato deloma tudi na kvalifikacijskih tekmah z Latvijo in Turčijo tudi izkoristil.
Za Slovenijo na dveh prijateljskih in dveh uradnih tekmah.
Bolj miren kot septembra
Tudi zaradi pozitivnih septembrskih občutkov ob vabilu na reprezentančni zbor pred tekmama z Ukrajino in Latvijo ni prav dolgo okleval. "Vesel sem, da sem znova v reprezentanci. Zdaj sem bolj miren kot ob prvem zboru. Je pa zanimivo, da sem kar naenkrat drugi najstarejši. Tako pač je. Ne glede na leta in odpovedi moramo stopiti skupaj in Sloveniji priigrati kakšno zmago," pripoveduje 200 centimetrov visoki na Vrhniki živeči Ljubljančan, ki je bil sicer pred leti pomemben član mlade in mladinske reprezentance.
Samozavest, a tudi trenerjeva črna pika
Njegovo tokratno reprezentančno sodelovanje sicer ni povsem samoumevno. Kangoeroes Mechelen, njegov belgijski klubski delodajalec, je sicer daleč od evrolige, a je bil trener Paul Vervaeck vse prej kot navdušen nad Čebaškovo reprezentančno aktivnostjo. "Začelo se je že poleti. Sprva mi je trener dejal, naj sprejmem reprezentančno vabilo, saj je to dobro za moj košarkarski življenjepis. Ko pa sem se po tekmi s Turčijo vrnil v Belgijo, me ni želel pogledati v oči. Še danes sva v slabih odnosih. Tudi moja minutaža ni takšna, kakršno sem pričakoval," o slabem vstopu v novo klubsko sezono pripoveduje 27-letni krilni košarkar.
Kmalu v novem klubu?
"Večkrat sem se poskusil pogovoriti s trenerjem. Dejal mi je, da so moji občutki zmotni. A jaz vztrajam. Po tem reprezentančnem oknu se bom sestal z zastopnikom in klubskim vodstvom," pripoveduje Čebašek, ki ne izključuje menjave klubskega okolja. Še več, že nekaj časa naj bi bil v stiku z enim od belgijskih prvoligašev. "Vse je še v zraku. Počakajmo do začetka decembra," se v izjavah ne želi prenagliti Čebašek, ki pri Kengurujih v belgijskem državnem prvenstvu v povprečju igra slabih 18 minut na tekmo, v tem času pa dosega pet točk in tri skoke.
Reprezentančni dres je dober za CV, ne pa za odnos s trenerjem.
"Energija, boj, pretep"
In kaj si eden od le štirih zdomcev v tokratnem reprezentančnem sklicu obeta od tekem proti Ukrajini v Zaporožju (četrtek ob 18. uri) in proti Latviji v Ljubljani (nedelja ob 17. uri)? "Teoretično bi si ob nizu zmag in ustreznih spodrsljajih neposrednih tekmecev Slovenija še lahko zagotovila preboj na svetovno prvenstvo 2019. Vprašanje je, ali je to realno. No, mi se moramo boriti. Ne glede na vse. Po drugi strani pa je za dolgoročnost pomembno, da je reprezentanca pomlajena. Na preostalih tekmah bodo namreč zanesljivo priložnost dobili tudi mladi košarkarji. Naloga vseh nas je, da pokažemo pravo energijo, da se borimo in tepemo," odgovarja Čebašek, ki se bo s soigralci v Zaporožje odpravil v sredo.
