"Dončić nadgrajuje delo Kukoča in Petrovića"

V žepu ima turški potni list. Pečat je kot prodorni branilec z dobrim metom in občutkom za žogo pustil tudi v Italiji. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ga v reprezentančne vrste snubili tako Hrvati kot Srbi. A 50-letni Petar Naumoski je predvsem obraz makedonske košarke. Nekdanji poslanec makedonskega sobranja deluje kot predsednik Košarkarske zveze Severne Makedonije. Bil je dolgoletni reprezentant te države. Na klubski ravni je igral za Rabotnički, Efes Pilsen, Benetton, Sieno, Milano, Ülker ter v sezonah 1989/90 in 1990/91, resda s skromno minutažo, tudi za nepozabno splitsko Jugoplastiko, ki je tedaj vladala Evropi.

Petar Naumoski je velik pečat pustil v Istanbulu, kjer so pred leti upokojili njegov dres. Foto: Reuters

Katero obdobje kariere vas je najbolj zaznamovalo? O katerem najraje govorite?
Vsako obdobje mi je pri srcu, vsako v sebi nosi svoje zgodbe, a izpostavil bi svoja leta v Efes Pilsnu. Ne le zaradi sezone 1995/96, ko smo kot prvi turški klub v kateremkoli športu osvojili evropsko lovoriko, temveč predvsem zaradi ljubezni, ki so jo navijači in klubsko vodstvo gojili do mene. To čutim še danes. Poleg tega je bilo to tudi obdobje, v katerem sem zaslužil denar za nadaljnje življenje. Odlično sem se počutil tudi v Italiji, tako v Benettonu kot tudi pri Sieni in Milanu, čeprav v zadnjih dveh primerih nisem ujel najboljših klubskih let. Oba kluba sta bila takrat še v vzponu.

Sportal Spomin na košarkarsko večnost

Namenoma ste izpustili splitsko Jugoplastiko, za mnoge eno najboljših evropskih ekip vseh časov. Zgolj zaradi obrobne vloge?
Jugoplastika je bila zame šola. Vse, kar vem in znam v košarki, sem dobil tam. Res pa je, da nisem dobil priložnosti, da bi zadovoljil lastne ambicije. Imam pa na tisto obdobje svojega življenja vseeno izjemne spomine. O ljudeh, s katerimi sem tam sodeloval, lahko govorim le z najbolj izbranimi besedami. Strinjam se tudi z mnenjem, da je bila to zgodovinska ekipa, v kateri so bili izjemni posamezniki. A ne le to … Obožujem morje in srednje velika mesta. Split ima vse to. Če bi iskal mesto, v katerem bi najraje živel, bi se prav Split znašel pri samem vrhu idealnega seznama.

Nekdanji košarkar iz Prilepa je danes predsednik nacionalne košarkarske zveze. Foto: Vid Ponikvar Kaj pa sodelovanje s trenerjem Božidarjem Maljkovićem?
Veliko nas je naučil in nam vcepil pravo razmišljanje. Ko je po dveh osvojenih naslovih evropskega klubskega prvaka odšel iz Splita, je dejal, da bi moral prav jaz prevzeti vlogo prvega organizatorja igre. Moja zamenjava bi bil Zoran Sretenović, medtem ko naj bi Luka Pavičević odšel na služenje vojaškega roka. No, ko je prišel njegov naslednik Željko Pavličević, je dejal, da potrebuje vse tri košarkarje. Tako sem znova ostal brez želene vloge, a moja želja po dokazovanju ni bila nikoli pogašena. Po slovesu od Splita sem to tudi dokazal. Prav ta želja je bila ključ do mojega igralskega uspeha.

Bi med izjemnimi igralci, ki ste jih omenili, izpostavili Tonija Kukoča?
Spoznal sem ga kot mladega igralca. Že takrat je bil odličen. Kot bi bil on tisti, ki si je izmislil košarko. Gre za košarkarja z izjemnimi telesnimi predispozicijami. V višino je meril 207 centimetrov, a bil vseeno gibljiv, poskočen in hiter. Predvsem pa ga je krasila košarkarska glava. Ko vse to združite v celoto, dobite Tonija Kukoča.

Pogosto pogrešamo takšne košarkarske genije. V Sloveniji se v zadnjih letih navdušujemo nad Luko Dončićem. Kako podrobno spremljate njegovo pot?
Če bi o Dončiću povedal kaj slabega, bi me s svojimi igrami takoj demantiral. Luka je izjemno nadarjen in pameten fant. Kako zelo je nadarjen za ta šport, je pokazal pri šestnajstih letih v Realu. Zdaj pri devetnajstih in dvajsetih letih to dokazuje tudi v ligi NBA. Je številka ena. Pred njim je še deset ali 15 let blesteče kariere, ki bo izpopolnjena z veliko pokali in drugimi lovorikami.

Kaj pa menite o smiselnosti primerjav z nekdanjimi košarkarskimi velikani nekdanje skupne države, s katerimi ste se nekoč srečevali pod koši?
Luka naj bo svoja blagovna znamka, Toni Kukoč pa naj bo svoja. Enako velja za Dražena Petrovića. Gre za različne košarkarje, lahko pa rečem, da Luka dopolnjuje to, kar sta delala Dražen in Toni. Vsi spadajo v vitrino. Luka je genialec.

Še malo o spominih ... V kakšnem spominu so vam ostala gostovanja pri ljubljanski Olimpiji?
Nekdanjo Jugoslavijo so na košarkarski ravni zaznamovali številni vroči tereni. Mednje spada tudi ljubljanski Tivoli. Olimpija je bila dominanten slovenski klub, pri katerem je bilo vedno težko gostovati, a tudi to so spomini. Zdaj so novi časi. Navsezadnje je klub izpadel iz lige ABA, nadomestila pa ga je Sixt Primorska. Zanjo lahko rečem, da si je povsem zasluženo izborila prvo mesto v 2. ligi  ABA. To je namreč odlično sestavljena ekipa, ki jo vrhunsko vodi trener Jurica Golemac. Gre za mojstra rotacij, ki je sposoben držati kontinuiteto igre. Igra Primorske je vedno sveža in agresivna.

"Dražen je svoja znamka, Toni pa svoja. Naj bo tudi Luka." Foto: Getty Images

Kako gledate na klube, kot je Sixt Primorska, torej na popolne novince, ki so brez prave tradicije?
Živimo v dobi košarkarskih turbulenc, katerih predznak je ekonomski položaj. Vsak klub je odvisen od financ, za nobenega ne moremo biti prepričani, kaj ga čaka jutri. Če pregledamo položaj klubov, ki so igrali vidno vlogo v nekdanjem jugoslovanskem prvenstvu, hitro ugotovimo, da visoko kotirata le Crvena zvezda in Partizan. Za oba  menim, da sta bolj politični kot športni projekt. To sta tudi kluba z najmočnejšima navijaškima vojskama. Preostali? Cibona, Olimpija, Split, Zadar … Vsi so, na neki način, izginili. Klubi, kot je Primorska, ta položaj izkoriščajo. Ne poznam prav dobro ozadja koprskega kluba, upam le, da pokrovitelji delajo modro, kar pomeni vlaganje v zdravo in kakovostno okolje. Le na ta način bodo dvignili svojo mladino v duhu rekla "zdrav duh v zdravem telesu". Šport namreč sproža pozitivno energijo v vsak življenjski sistem.

V dresu Benettona Foto: Reuters Kaj pa bi pomenilo za makedonsko košarko, če bi znova ostala brez kluba v ligi ABA?
Težko bi dejal, da je to nekaj dobrega, a to je le dokaz, da v naši košarki nismo razmišljali o tem, da bi vlagali v mlade domače igralce. To se pozna tako na klubski kot tudi reprezentančni ravni. Poglejte MZT, ki je več let uspešno igral v ligi ABA, a večinoma s tujimi košarkarji. Od tega makedonska košarka nima pretirane koristi. Klub je dobil potrditev, makedonska zveza ali ljubitelji košarke pač ne. Gre tudi za vprašanje čustev. Tuji košarkarji se bodo na pomembne tekme odzivali drugače kot domači. To čuti tudi občinstvo, zato nisem bil presenečen nad številnimi praznimi stoli v finalu 2. lige ABA, v katerem sta se pomerila MZT in Sixt Primorska. Če bi igrali Makedonci, bi dvorana pokala po šivih. Košarka izgublja pozitiven navijaški naboj, a treba je delati in verjeti v boljši jutri. Košarka mora temeljiti na domačih igralcih. Vem, gre za vpliv, ki se širi že iz evrolige. Fenerbahče zame ni turški klub, ampak legija tujcev pod turškim imenom. A če to evroligaškim klubom priznavamo, mora biti slika drugačna v regiji.

Omenili ste evroligo, omenili ste reprezentančno košarko. S tem hitro pridemo do Fibe in kvalifikacijskih oken. Verjetno vam je znana usoda slovenske izbrane vrste, ki je ostala brez svetovnega prvenstva.
Sem dober prijatelj Mateja Erjavca in Raša Nesterovića, torej vodilnih mož Košarkarske zveze Slovenije. Pogosto smo se pogovarjali o tej problematiki. Vsi se strinjamo, da je prav Slovenija najbolj svež primer nesmiselnih pravil. Gre za evropskega prvaka, ki ne bo igral na svetovnem prvenstvu. Tudi ta kvalifikacijska okna ne ustrezajo nikomur. To je sistem, ki izključuje ligo NBA in evroligo. Hrvaška in Slovenija sta žrtvi tega sistema. Vsi, ki delujemo v košarki, si moramo prizadevati za spremembe. Ta pravila niso dobra za košarko. Ne gre za posameznike, gre za košarko. Resnično upam, da bo zmagal interes košarke, ne posameznikov.   

Sportal Novi igralec na košarkarskem parketu #video

Sportal Dragićevi zapravili napad za zmago in stojijo na tankem ledu