Primož Roglič
Po Sloveniji
Petek, 15. 6. 2018, 18.53
6 let, 6 mesecev
Navijaška reportaža
Evforija na domačem dvorišču je Primoža Rogliča pustila brez besed #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,02
2
Če si doma iz Strahovelj pri Kisovcu, malem zasavskem kraju z nekaj več kot 20 hišami, si že nekaj dni vedel, kje boš preživel današnji dan. Zbirno mesto je bilo na ovinku ob glavni cesti, kjer je bila danes 3. etapa kolesarske dirke Po Sloveniji. Ovinek je bil v znamenju rumene francoske in zelene slovenske pentlje, asfalt pa porisan z navijaškimi slogani in raketo v znak Rogličevega raketnega pogona. Ta je z gestikuliranjem še dodatno podžgal množico, na Instagramu pa zapisal, da je ob takšni podpori ostal brez besed.
Za krajane Strahovelj, majhnega naselja blizu Kisovca in Zagorja, je bil danes poseben dan. Njihov sosed je v druščini zvenečih kolesarskih imen kolesaril v njihovi neposredni bližini in tega se seveda na zamudi.
Med navijači, zbrani ob glavni cesti proti Zagorju smo srečali tudi Poldeta Rogliča, očeta Primoža Rogliča, in Zvoneta Pograjca, Rogličevega nekdanjega skakalnega trenerja, ki je po svoje "kriv" za to, da je Primož sedel na kolo.
V množici, zbrani ob cesti, ki so jo vsake toliko preglasile sirene, smo naleteli tudi na Poldeta Rogliča, očeta Primoža Rogliča, pa Zvoneta Pograjca, Rogličevega nekdanjega skakalnega trenerja in Ceneta Koritnika, ustanovitelja kolesarskega kluba Zagorska dolina, kjer je svojčas vozil tudi trenutno najbolj vroč slovenski kolesar, ki je bil poleg, ko je Primož kupoval svoje prvo dirkalno kolo.
Primoževi sosedje so pripravili navijaško vzdušje, ki se ga ne bi branili niti na francoskem Touru.
Krajani so se ob cesti začeli zbirati že zgodaj zjutraj. Treba je bilo izobesiti plakate s podobami njihovega lokalnega junaka, postaviti sirene in napihniti zelene balone, ujemajoče se z zeleno barvo, ki pripada vodilnemu v generalni razvrstitvi na dirki Po Sloveniji. Na drugi strani nisi mogel zgrešiti velikega rumenega kolesa z logotipom francoskega Toura in rumenih trakov, ki so budili spomin na lansko dirko po Franciji, od koder se je Roglič vrnil z etapno zmago v žepu. To mu je uspelo kot prvemu Slovencu.
Roglič se je na Instagramu zahvalil za podporo:
Tudi skakalnica v Kisovcu se je obarvala po "roglino".
Začelo se je duatlonom, preraslo pa v ...
Pobuda za poseben izraz navijaške podpore se je porodila Zvonetu Pograjcu, skakalnemu trenerju, ki je nekdaj bedel tudi nad skakalnim razvojem 28-letnega Zasavca.
"Primož je bil moj varovanec, precej stvari sva preživela skupaj in zdelo se mi je prav, da mu pripravimo nekaj posebnega," je pripovedoval ob robu prave navijaške evforije, ki se je razbohotila vsakokrat, ko je kdo – ni pomembno, ali je šlo za policista na motorju ali za spremljevalno vozilo – pripeljal mimo.
"Za Primoževe kolesarske začetke sem nekoliko sam kriv," je priznal. "Za sto evrov sem kupil kolo in z ekipo smo začeli kolesariti. Fante sem prijavil na tekmo državnega prvenstva v duatlonu v Ribnici in spomnim se, da je bil Primož, ki je takrat poganjal navadno železno kolo, tekmeci pa so poganjali kolesa za več tisočakov, drugi v absolutni konkurenci. Že takrat je dokazal, da mu kolo ni tuje. Na naslednji tekmi v duatlonu je že zmagal.
Takrat sem nekoliko stopil na zavoro, češ, čas je da se posvetimo skokom, nato je Primož pozimi staknil poškodbo križnih vezi in tudi po nasvetu zdravnika za potrebe rehabilitacije začel voziti kolo. Takrat pozimi ni prav veliko skakal, spomladi pa se je začel udeleževati rekreativnih kolesarskih dirk. Na svoji prvi dirki na Svetino je bil drugi, na drugi pa je že zmagal. Potem pa so se mu vrata na široko odprla."
Pograjc o rumenem kolesu, kopiji tistega na Dirki po Franciji:
Rogličev skakalni trener: Primož je trmast in ta trma je v kolesarstvu še kako priročna
Ali ga je vprašal za mnenje, ko se je odločil, da prestopi med kolesarje, nas je zanimalo.
"Ko se Primož odloči, ga je težko prepričati o čem drugem. Razmišlja s svojo glavo, že v skokih je bilo tako. Lahko bi celo rekel, da je trmast in ta njegova trma mu pri kolesarstvu pride še kako prav. Spomnim se, ko je na skakalnici v Kisovcu enkrat padel, in sem mu predlagal, naj spremeni to in ono, pa je napako ponovil. Takrat sem mu rekel, naj za tisti dan končava, saj ga ne bi mogel prepričati o nasprotnem. Ko se odloči, se odloči," je poudaril skakalni trener, ki je s Primožem prekolesaril skoraj vso Slovenijo.
Želel si je več
Dirka, ki mu je najbolj ostala v spominu, je maraton Alpe (tudi del jutrišnje, 4. etape dirke Po Sloveniji, bo speljan po trasi maratona Alpe), kjer je Roglič zmagal. "Vprašal sem ga, kako je bilo," je Pograjc, ki je še vedno trener v Kisovcu, kjer je nekdaj trenirala tudi Katja Požun, pobrskal po spominu. "Nič, zmagal sem, mi je rekel."
Bi lahko v skokih dosegel več, kot je, če bi vztrajal? "Ravno to je bila njegova težava. Fizično je bil izjemno pripravljen, njegovi testi na fakulteti za šport so bili nadpovprečni, na skakalnici pa tega ni mogel pokazati. Morda je imel preveč energije, da bi jo porabil v tistem delčku sekunde na skakalnici. Šla je v prazno. Videl je, da drugi trenirajo manj, da so slabše pripravljeni kot on, imajo pa boljše rezultate, in ga je minilo."
Navijaško vzdušje ob trasi:
Oče Primoža Rogliča: Videl se je v vlogi nekoga, ki bo krojil svetovni vrh
Polde Roglič, oče Primoža Rogliča: Ko se je odločil za kolo, se je odločil pravilno.
Krajanom ob trasi se je seveda pridružil tudi Polde Roglič, oče našega kolesarskega asa, ki je bil kljub temu, da se žena ni mogla izmuzniti iz službe, da bi spodbujala sina, videti zelo dobro razpoložen.
"Ko se je Primož odločil za slovo od skokov, smo debelo pogledali, a smo kmalu ugotovili, da se je odločil pravilno.
Razlog za tako odločitev je bilo spoznanje, da bo, če bo vztrajal pri skokih, ostal na ravni povprečnega skakalca, v tem pa se ni videl. Sam sebe je videl v vlogi nekoga, ki bo krojil svetovni vrh, in ko je videl, da mu v skokih to ne bo uspelo, se je odločil za drug šport. Najbolj mu je bilo pri srcu kolesarjenje in zdaj je tu."
Je bil rojen s šampionsko miselnostjo ali so mu jo privzgojili, nas je še zanimalo. "Nekaj jo je prinesel na svet, nekaj pa smo mu jo privzgojili. Že od ranih let je bil zelo samostojen in je sam sprejemal odločitve. Nikoli mu nismo solili pameti, niti mu nismo vsiljevali idej o tem, kaj naj počne," je povedal oče.
Tudi zgodaj je poskrbel sam zase. "Kot dobitnik medalje na mladinskem svetovnem prvenstvu je postal štipendist, kar pomeni, da je imel svoj denar, seveda pa to ne pomeni, da mu tudi mi nismo česa primaknili. Je bil pa od nekdaj preudaren in ni razmetaval z denarjem. Še danes je tak, kot je bil, vsak dan se slišimo po telefonu Tudi na Tour gremo, načrt imamo v drugem tednu, ko bodo kolesarji v Alpah. Lani smo šli na zmagovalno etapo, računamo, da bo letos podobno."
Cene Koritnik je bil poleg, ko je Primož kupoval svoje prvo dirkalno kolo.
Zadnji dan leta 2011
S Primoževo kolesarsko potjo je posredno povezan tudi družinski prijatelj Cene Koritnik, ustanovni član lokalnega kolesarskega kluba Zagorska dolina, katerega član je bil kratek čas tudi Roglič. Koritnik se dobro spomni dne, pa četudi je od tega že sedem let, ko mu je Primož razkril, da razmišlja o koncu skakalne poti. "Mislim, da je bilo prav na zadnji dan v letu. Srečal sem ga in vprašal, zakaj je tako poklapan, pa je rekel, da se je odločil, da se bo prenehal ukvarjati s skoki. In kaj boš zdaj, me je zanimalo. Poskusil bom v kolesarstvu, mi je dejal."
Koritnik se spomni tudi, da ga je čez nekaj časa Primožev oče poklical, naj ju spremlja v Domžale, ker da bi Primož, ki je takrat že prodal motor, rad kupil kolo. "Kolo, rabljeno, smo kupili v trgovini Energia, tudi čevlje ter dres, še nekaj popusta so mu dali. Nekaj časa je še treniral skoke, po treningu pa je skočil še na kolo. To mi je povedala njegova mama. Čisto je nor na kolo, mi je dejala.
2