Giro d'Italia
Tadej Pogačar
Nedelja, 26. 5. 2024, 5.26
1 mesec
Reportaža: Kolesarski navijači, posebna sorta ljudi
Bili smo na vzponu Monte Grappa in imeli kaj videti, tudi Pink Panterja na begu #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,48
Navijači od vsepovsod so v soboto zasedli vzpon na slikovit klanec Monte Grappa. Kolesarji so se morali pred zadnjim dejanjem v Rimu čezenj pregrizti dvakrat.
V soboto smo se na klancu na Monte Grappo, zadnjem ključnem vzponu 107. Dirke po Italiji, ki jo je zaznamoval nihče drug kot kolesarski šovman številka ena Tadej Pogačar, pomešali med navijače z vseh vetrov in imeli smo kaj videti. Tudi kolesarskega Pink Panterja, Pogačarja v povsem roza opravi na roza kolesu, na begu, ki se je končal s šesto etapno zmago v 20 dneh in dokončno potrditvijo zmagoslavja na Giru.
Vsak, ki je že kdaj kot navijač spremljal kolesarsko dirko na prizorišču, običajno je to na klancu, čim večjem in s čim fascinantnejšim razgledom, tem bolje, ve, da v večini primerov ne veš, kaj se na dirki dogaja, saj nimaš signala, da bi se z informacijam sproti zalagal preko spleta, da je na pot treba odriniti dovolj zgodaj, da prehitiš cestne zapore, pred tem pa seveda naštudirati še najboljše možne poti do želenega ovinka, kjer boš zastavo ali plakat postavil tako, da bo čim bolje videti na televiziji, da se moraš oborožiti s hrano in pijačo, saj ni nujno, da boš na trasi naletel na okrepčevalnico, in še bi lahko naštevali. A ravno to predstavlja lepoto in nepozabnost izkušnje skoraj slehernega kolesarskega navijača.
Video z Monte Grappe:
V soboto smo jih na vzponu Monte Grappa, impozantnem 18-kilometrskem klancu, ki je predstavljal še zadnjo morebitno oviro med Tadejem Pogačarjem in Pokalom brez meja (Trofeo Senza Fine), ki velja za enega najlepših, če ne kar za najlepši pokal v svetu kolesarstva, srečali ogromno. Vsak s svojo zgodbo o prihodu na lokacijo, številom ur, ki so jih potrebovali zanjo, in vremenskimi pojavi, ki so jih spremljali ob poti.
Navijači na Monte Grappi (foto: Ana Kovač)
Najprej smo naleteli na Katjo in Tomaža iz Ljubljane, ki sta s slovensko trobojnico stala nekaj sto metrov pod vrhom vzpona. "Sva velika kolesarska fena in tokrat je prvič po 13 letih, da sva se brez otrok sama odpravila nekam. Že v petek sva bila na cilju etape v Sappadi, v noči na soboto sva prespala nekje pod vrhom, kjer naju je prala sodra, ampak je bilo vredno. Zdaj smo tukaj na super lokaciji, veliko je Slovencev, nepozabno je," nam je povedala Katja. "Pogi je seveda razred zase in ni druge, kot da ga gremo podpret in še ob cesti kričimo: 'Gremo, Tadej!'"
Katja in Tomaž iz Ljubljane (na levi) ter Damjana in Janez iz Kostanjevice na Krki (na sredini).
V njuni družbi smo srečali tudi Damjano in Janeza iz Kostanjevice na Krki, ki bi morala na Giro z avtodomom, bilo je darilo za 50. rojstni dan, a je nekaj prišlo vmes in sta se odločila, da se v Italijo odpravita z avtom. "Tako sva do sem prišla peš, in to v dežju. Mislim, da je bilo vsega skupaj deset kilometrov in okoli 1.500 višincev, ker se nama zdi pomembno, da podpreva Tadeja in vse slovenske kolesarje," je povedal dolenjski Janez, kot se je sam predstavil.
Že dlje časa ob trasi Gira opažamo navijače madžarskega kolesarja Attile Valterja, moštvenega kolega Jana Tratnika pri ekipi Visma | Lease a Bike, in zanimivo, številni med njimi, ki smo jih srečali na preteklih izvedbah Gira, nosijo barvne lasulje. "Valterja na Giru spremljamo zadnji teden. Prispeli smo v torek, kolesarimo in uživamo," nam je povedal Peter, ki sta ga kolega izbrala za tiskovnega predstavnika njihove skupine.
Madžarski navijači, ki so na Monte Grappo prikolesarili zaradi Attile Valterja
"Ne vemo, kaj se dogaja, saj tukaj ni signala"
Tudi štiri Mariborčane v živalskih opravah smo na Giru že srečali, in sicer lani v eni od etap v Dolomitih. "V Italijo smo pripotovali že v četrtek, v petek smo bili v Sappadi in danes smo tukaj. Letošnji Giro je super, Pogačar je res razred zase, tudi Tratnik je zelo dober. No, je pa tudi res, da danes ne vemo, kaj se dogaja, saj tukaj ni signala," so priznali Štajerci in mi smo se morali s tem strinjati. Ni druge, doma si bo etapo treba pogledati na televiziji.
Mariborski kvartet
"Če je še imel čas gledati dekleta, ima očitno dovolj moči"
Na vzponu na Monte Grappo smo srečali tudi Davorja in Kim iz Celja. "V petek sva takoj po službi startala iz Ljubljane, prespala pa sva kar v avtu na sosednjem hribu, in to v hudi nevihti in toči. Ponoči je besnelo. Kim me je čudno gledala, ampak na koncu se je strinjala, da je bilo vredno. Ko se je Pogačar pripeljal mimo, jo je pogledal, in bil je videti dokaj svež. Če je še imel čas gledati dekleta naokoli, ima očitno še dovolj moči," je bil dobro razpoložen Davor.
Kim in Davor iz Celja sta noč pred 20. etapo prespala v avtu na enem od sosednjih vrhov, in to v hudi nevihti, a je bilo vredno, pravita.
Iz daljne Avstralije v Italijo samo zaradi Gira
Med navijači smo naleteli tudi na Avstralca Jarroda iz okolice Melbourna, ki je v Evropo pripotoval samo zaradi Gira. "Tukaj sem zaradi Bena O’Connorja, danes ga nisem ravno videl med najboljšimi, a skupno četrto mesto na Giru je zanj izjemen uspeh. Kolesarstvo v Avstraliji je zadnja leta vse popularnejše, sam pa se najbolj živo spomnim zmage rojaka Cadela Evansa na Dirki po Franciji leta 2011. Takrat sem bil na Elizejskih poljanah v Parizu in zame je to še vedno eden najlepših trenutkov v življenju. Ob trasi je bilo takrat tako malo avstralskih navijačev, da je Cadel vsakega od nas poznal osebno.
Jarrod je iz Avstralije v Evropo pripotoval zaradi Gira in prijateljeve poroke v Veliki Britaniji.
Samo predstavljajte si, v Parizu sva se objela in predstavil mi je svojo sestro. Hočem povedati, kako majhna kolesarska skupnost smo bili takrat v Avstraliji. Ko se je Cadel vrnil v domovino, so mu pripravili ogromen sprejem, kjer ga je pozdravilo na tisoče ljudi, a pred tem kolesarstvo v Avstraliji nikogar ni prav zares zanimalo. Danes je seveda precej drugače. Avstralski kolesarji so doma vse bolj zanimivi in priljubljeni, Jai Hindley, zmagovalec Gira 2021 na primer, prihaja pa tudi veliko mladih kolesarjev," se je o kolesarski zgodovini Avstralije razgovoril sogovornik, ki se po Italiji prevaža z najetim camperjem. Zelo si je želel videti prelaz Stelvio, a mu letos enostavno ni bilo namenjeno.
Tudi on je v superlativih govoril o Pogačarju. "Tako daleč je pred konkurenco, da je to noro. Upam samo, da mu bo ostalo dovolj energije za Tour, saj bi bil Tour brez njega dolgočasen. Mislim, da bi brez prisotnosti Pogačarju na Touru Jonas Vingegaard z lahkoto opravil s konkurenco. Ne vem, kako je zdaj z njegovimi poškodbami in formo, ampak upam, da bo poleti konkurenčen."
Roza karavana na Monte Grappi (foto: Ana Kovač)
Ko smo ga vprašali, zakaj ima na čelu nalepko s slovenskim grbom, je pojasnil, da zato, ker so ga slovenski navijači enostavno posvojili. "Res je, kar vzeli so me za svojega. Mislim, da smo si kar nekako podobni, vsi tudi radi kaj spijemo, poleg tega zelo dobro govorite angleško, kar mi precej olajša stvari."
Vse poti vodijo v Rim
Danes bo navijaška karavana na svoj račun prišla v Rimu, kjer bo v popoldanskih urah na sporedu zadnja etapa letošnjega Gira, Tadej Pogačar pa bo prejel za mnoge najlepši pokal v svetu športa. Lani je ta čast pripadla Primožu Rogliču, ki si je zmago in rožnato majico na Giru zagotovil na Svetih Višarjah, ki ima v slovenski športni zgodovini prav posebno mesto.
Preberite še:
