Matej Mohorič
Tadej Pogačar
Petek, 15. 3. 2024, 10.26
9 mesecev, 1 teden
Milano–Sanremo
Pogačar postavil logiko na glavo, tokrat v iskanju posebne poti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Tadej Pogačar bo iskal način, kako premagati tekmece na klasiki Milano–Sanremo, ki bi jo rad osvojil.
Iz tedna v teden imajo kolesarski sladokusci možnost spremljati kakšnega od vrhuncev. V soboto bo čas za najdaljšo enodnevno klasiko, ki spada med pet prestižnih spomenikov. Milano–Sanremo je eden tistih ciljev, ki bi jih Tadej Pogačar rad uresničil. Lovoriko s te italijanske klasike že ima Matej Mohorič, ki je bil najboljši pred dvema letoma po drznem spustu, na štartu pa bo tudi letos. Kolesarski strokovnjak Martin Hvastija je razmišljal, kaj bi lahko Pogačar naredil na letošnji izvedbi, da bi mu uspel veliki met in osvojil še četrtega od skupno petih spomenikov.
Dolga bo sobotna pot od Milana (Pavia) do Sanrema. Kar 288 kilometrov bodo morali kolesarji prevoziti. Najbolj zanimivo pa se bo začelo dogajati šele proti koncu, saj pred tem trasa sama po sebi ni zahtevna, da bi naredila občutno selekcijo.
Zaradi zaključka pa je dirka izredno nepredvidljiva in jo je težko dobiti oziroma jo izpeljati na način, kot si ga je posamezni kolesar zamislil. Mateju Mohoriču je denimo to pred dvema letoma sanjsko uspelo, ko je zadržal stik z najboljšimi pri zaključnih dveh vzponih na Cipresso in Poggio, nato pa se z vratolomnim spustom odpeljal do častitljivega dosežka.
"Tadej je spremenil kolesarsko logiko. Čakam le še Primoža Rogliča, da naredi nekaj podobnega."
Tadej Pogačar, ki bo tako kot njegov slovenski kolega na štartu italijanske klasike, je trikrat napadal zmago. Leta 2020 je ob prvem nastopu na prvem spomeniku sezone zasedel 12. mesto, v zadnjih dveh letih pa je bil peti oziroma četrti. Po veliki zmagi na Strade Bianche, kjer se je tekmecem odpeljal kar 81 kilometrov pred ciljem, ima željo osvojiti še Milano-Sanremo, kar bi bil njegov četrti spomenik v vitrini, potem ko je trikrat že osvojil Dirko po Lombardiji, po enkrat pa Liege–Bastogne–Liege in Dirko po Flandriji – za kockasto klasiko Pariz–Roubaix bo prišel čas v prihodnosti, pravi slovenski šampion.
"Teh dolgih napadov, ki jih prakticira Tadej, nismo gledali v kolesarstvu zadnjih 50 let. Spremenil je kolesarsko logiko, postavil vse na glavo. Sledita mu Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel. Nekako ga poskušata posnemati v tem elementu napadov od daleč. Čakam le še Primoža Rogliča, da bo naredil nekaj podobnega," se je kolesarski strokovnjak Martin Hvastija dotaknil dolgih napadov Tadej Pogačarja pred ciljno črto.
"Pogačar lahko napade kakih sto metrov pozneje kot lani"
Na Milano–Sanremu bosta po dolgi vožnji selektivna zadnja vzpona Cipressa (5,6 km/4,1 %) in Poggio (3,7 km/3,7 %). Lani je denimo Pogi z moštvom delal selekcijo na Cipressi, na Poggiu večkrat napadel v boju četverice, na koncu pa se mu je odpeljal Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck), ki bo tudi letos na štartu in bi rad ponovil lanski dosežek.
"Nepredvidljiva dirka je. Vse se zgodi v tistih kratkih nekaj kilometrih vzpona na Cipresso. Kaj lahko Tadej popravi od lani, je to, da morda napade nekaj sto metrov kasneje. Do tam mora biti dirka čim težja, kar ni lahko, ker so ceste relativno enostavne in široke. Poggio je sicer najtežji klanec, a še vedno prelahek, da bi odpadli vsi ali najboljši. Čez lahko pride 20 kolesarjev. Potem je problematičen del med klancema, kjer se lahko, če ni oster tempo, ujame ubežnike nazaj. Veliko je odvisno od ekipe Tadeja Pogačarja, kako bo pripravila teren. Po mojem mnenju mora napasti nekaj sto metrov kasneje kot lani in narediti 2 do 3 sekunde razlike. Zadnji klanec na dirki je tako kratek, da ne moreš narediti večje razlike od nekaj sekund. 10 sekund je utopija, se pravi 2,3,4 sekunde. Potem je umetnost to pripeljati na spustu do cilja. Zelo sem mnenja, da lahko Tadej Pogačar čaka tudi šprint. Če bo prišla skupina 4 do 5 kolesarjev, mislim, da je kar močan," še izpostavlja Hvastija.
"To je dirka, ki si jo srčno želimo zmagati"
In kaj pravi Pogačar pred štartom? "Ne bi si mogel želeti boljšega začetka sezone od zmage na Strade Bianche. Ekipa kolesari sijajno in ustvarja dobre izide, zato želimo ostati na tej poti. Navdušen sem nad prihajajočo dirko, cilj je nedaleč stran od mojega prebivališča v Monacu, zato dobro poznam zadnji del preizkušnje in predvsem vzpone. Kot smo videli že ničkolikokrat, je to ena najtežjih preizkušenj. Lahko se konča na veliko različnih načinov. Seveda bomo skovali načrt in skušali priti v najboljši možni položaj. To je dirka, ki si jo srčno želimo zmagati," je dala vedeti številka 1 v kolesarskem svetu.
Če bo v soboto Pogačarju uspel veliki met, mu bo torej od vseh petih spomenikov manjkala le še zmaga na kockasti klasiki Pariz–Roubaix. V zgodovini je le trem kolesarjem uspel ta podvig in vsi trije so bili Belgijci – Eddy Merckx (1966-1976), Roger De Vlaeminck (1970-1979) in Rik Van Looy (1958-1965).
Matej Mohorič ve, kako je osvojiti klasiko Milano–Sanremo.
Po številu zmag na spomenikih na vrhu prednjači legendarni Merckx, ki se lahko pohvali z 19 zmagami na spomenikih, med aktivnimi kolesarji pa izstopata Pogačar (5) in Mathieu van der Poel (4).
Ob njima bo svojo priložnost za ponovitev uspeha iz leta 2022 iskal še Mohorič, med favorite pa se šteje še Madsa Pedersena (Lidl-Trek), Filippa Ganno in Toma Pidcocka (obaIneos Grenadiers), zanimivo pa bo videti, kaj bodo naredili pri Visma | Lease a Bike, ki serijsko zmagujejo. Na štartu sicer ne bo Wouta van Aerta, bosta pa skušala nase opozoriti Olav Kooij in Christophe Laporte.
Jasno je, da zasedba UAE Emirates v zaključku dirke ne bo želela imeti veliko kolesarjev, zato lahko pričakujemo, da bodo Domen Novak in preostali člani Pogačarjeve zasedbe že prej dodobra navijali tempo. Slovensko pomoč pa bo imel tudi Mohorič, ki bo imel v ekipi Bahrain-Victorious ob sebi Matevža Govekarja.
Dolg sobotni dan se torej obeta. Vse skupaj se bo začelo že ob 10. uri v Pavii, končalo pa okoli 17. ure na ulici via Roma v Sanremu.
