Nedelja, 19. 5. 2024, 4.00
6 mesecev, 1 teden
Skok v športno preteklost
Legendarni prelaz prizorišče epskih spopadov in snežnih nevarnosti
Letos bi se moral po štirih letih v spored Dirke po Italiji vrniti legendarni prelaz Stelvio, "sveta gora Gira", kot sta vzpon pesniško poimenovala Daniel Friebe in Pete Goding, avtorja knjige Mountain High, v kateri sta zbrala 50 najboljših kolesarskih vzponov v Evropi. A Tadej Pogačar in druščina letos ne bodo plezali na 2.757 metrov visoki prelaz, saj je snega tam te dni preveč, nevarnost plazov pa prevelika. Skozi zgodovino Gira prireditelji niso bili vselej tako previdni, kolesarji so se na drugi najvišji prelaz v Evropi pogosto vzpenjali v obupnih razmerah.
Brutalen vzpon s kultnimi 48 serpentinami je vse odkar je bil leta 1953 prvič del trase postal legenda Gira in vselej, ko je bil del italijanske dirke tudi najvišja točka te tritedenske preizkušnje. Ta je na Giru poimenovana po legendarnem kolesarskem asi Faustu Coppiju, petkratnemu zmagovalcu Gira, ki je leta 1953 prvi osvojil Stelvio, zmagal v takratni 20. etapi s ciljem v Bormiu in še zadnjič v karieri slavil na rožnati pentlji.
"Naravnost barbarski vzpon," kot so prvi kolesarski asi leta 1953 poimenovali 25 kilometrov dolg klanec s skoraj osem odstotnim povprečnim naklonom, na katerem morajo iz smeri Prata premagati kar 1.847 višincev, je v zgodovini Gira ponudil nekaj epskih spopadov. Coppi je leta 1953 tam strl švicarskega rivala Huga Kobleta, ki ni zmogel slediti Italijanu, ko je ta silovito napadel 11 kilometrov pred ciljem.
Prizorišče epskih spopadov
Sloviti Belgijec Eddy Merckx je na Stelviu leta 1972 ubranil rožnato majico. Leta 1972 je bil Španec Jose Manuel Funte odločen, da na vzponu – tedaj so se kolesarji na Stelvio povzpeli iz zahodne smeri Bormia, od koder do vrha vodi 21,9 kilometra ceste, s 1.560 višinskimi metri – stre belgijskega super šampiona Eddyja Merckxsa. Ni mu uspelo, Kanibal je zaostal le dobri dve minuti in tudi na koncu slavil svojo tretjo od petih zmag na Giru.
Leta 1975 je na Stelviu poskušal Španec Paco Galdos nadoknaditi 40 sekund zaostanka za rožnatim Italijanom Faustom Bertogliem, se ga poskušal v epskem boju na vse pretege otresti, pa mu ni uspelo in je lahko v cilju kljub etapni zmagi le obupano povesil glavo, medtem ko se je drugouvrščeni Bertoglio veselil potrditve skupne zmage.
Leta 1980 si je Stelvio pokoril Francoz Jean-Rene Bernaudeau, odločilno prednost v takratni 20. etapi pa si je privozil njegov rojak Bernard Hinault in nato osvojil prvega od svojih treh Girov. Za Bernaudeauja je bil Stelvio poseben vzpon, nekaj tednov pred dirko je namreč v kajakaški nesreči izgubil brata in mu posvetil zmago. Vzpon je imel zanj sentimentalno vrednost, po karieri je v Franciji odprl restavracijo in jo poimenoval Le Stelvio, pišeta Firiebe in Goding.
Leta 2020, ko so kolesarji na Giru nazadnje obiskali sloviti prelaz, se je na cesto usul manjši plaz in s koles skoraj sklatil nekaj tekmovalcev.
Leta 1984 je imel francoski šampion Laurent Fignon načrt prav na Stelviu izvesti odločilni napad na Italijana Francesca Moserja, a so mu to preprečili prireditelji dirke, ki so legendarni klanec umaknili s trase 18. etape in se sklicevali na sneg. Zanimivo je, da ravno tistega leta prelazu snega ni bilo, Fignon pa je Giro izgubil na kronometru v Veroni, predzadnji etapi dirke.
Leta 1988 je bil Stelvio črtan zaradi snega, po 14 letih se je vrnil leta 1994, ko je v etapi s Stelviom zablestel legendarni Pirat Marco Pantani. Ta se na Stelviu še ni izpostavljal, Cime Coppi je tedaj osvojil Francesco Vona, zato pa je Pantani eksplodiral na Mortiorolu in osvojil svojo prvo etapno zmago na Giru. Leta 1994 je Giro prvič obiskal tudi Slovenijo, cilj 12. etape je bil v Kranju, dobil pa jo je Italijan Andrea Ferrigato.
Nenehne težave s snegom
Takole so kolesarji na Giru leta 1965 gazili po snegu na Stelviu. S snegom so imeli prireditelji Gira večkrat velike težave, leta 2013 so morali odpovedati etapo s Stelviem, leto kasneje so tam prireditelji poskrbeli za pravo zmedo. Močno je snežilo, prireditelji so prek twitterja sporočili, da je zaradi slabega vremena dirka na spustu s Stelvia nevtralizirana, nekateri kolesarji pa tega niso ali niso želeli slišati. Ryder Hesjedal, Nairo Quintana in Pierre Rolland so napadli, medtem ko so v glavnini nekateri mislili, da je delovnega dne zanje konec. V popolni zmedi – kolesarje je pot po Stelviu, na katerega je prvi prikolesaril Italijan Dario Cataldo, vodila še na Gavio – se je etapne zmage veselil Quintana.
Leta 1965 je bilo na vrhu Stelvia več metrov snega, pa prirediteljev to ni ustavilo. Kolesarji so morali gaziti po snegu, delavci so jim z lopatami izkopali le ozek koridor. Prvi se je tedaj v cilj prebil Graziano Battistini, skupne zmage na dirki pa se je veselil Vittorio Adorni. Leta 2020, ko so kolesarji na Giru nazadnje obiskali sloviti prelaz, se je na cesto usul manjši plaz in s koles skoraj sklatil nekaj tekmovalcev. Prav tej nevarnosti pa so se prireditelji želeli izogniti letos, zato so Stelvio črtali s programa torkove 16. etape.