Tadej Pogačar
Petek, 30. 9. 2022, 12.29
1 leto, 6 mesecev
Bo negodovanje kolesarskih zvezdnikov prineslo spremembe?
Kakšna bo usoda radijskih povezav na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,62
Na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah se morajo kolesarji še vedno zanašati na zastarel sistem posredovanja informacij o stanju na dirki.
Kljub kritikam zaradi dejstva, da kolesarji na tako pomembnih dirkah, kot sta svetovno prvenstvo in olimpijske igre, ne smejo uporabljati radijskih povezav s spremljevalnim vozilom, bo tako tudi v prihodnje, ostajajo neomajni pri Mednarodni kolesarski zvezi. Bodo pa uvedli nekaj manjših sprememb.
Po nedeljski cestni dirki, kjer je naslov svetovnega prvaka osvojil Belgijec Remco Evenepoel, je bilo mogoče slišati precej kritik zaradi dejstva, da kolesarji na dirki niso smeli uporabljati radijskih povezav s spremljevalnimi vozili oziroma selektorjem.
Pritoževali so se, med njimi sta bila glasna tudi zvezdnika Wout Van Aert in Tadej Pogačar, da je bila dirka zaradi tega kaotična in da v zadnjih metrih trase kolesarji sploh niso vedeli, za katero mesto se borijo. Če bi, bi se stvari morda razpletle drugače, saj sta tako Pogačar kot Van Aert zagotavljala, da sta v zadnjih metrih imela močne noge.
Podoben kaos se je lani zgodil na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je na Olimp nepričakovano zavihtela Avstrijka Anna Kiesenhofer, ki je zgodaj krenila v beg, številne tekmice, med njimi tudi favoritke, pa vse do cilja sploh niso vedele, da je na trasi še vedno pred njimi. Tako smo bili priča veselju Annemiek van Vleuten, ki je bila prepričana, da je prva prečkala cilj, v resnici pa se je zmage že dobro minuto prej veselila avstrijska matematičarka.
Prizor s cestne dirke za naslov svetovnega prvaka: kolesarji iz glavnine, ki so tik pred ciljem ujeli zasledovalno skupino, sploh niso vedeli, za katero mesto se borijo.
Pri UCI so neomajni: Tudi v prihodnje brez radijskih zvez
A pri Mednarodni kolesarski zvezi (UCI) v zvezi s tem kljub očitkom, da je takšno dirkanje zastarelo, ostajajo neomajni. "Radijskih zvez na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah tudi v prihodnje ne bo, bo pa nekaj manjših sprememb," je v pogovoru za belgijski medij Sporza napovedal Peter van den Abeele, direktor za šport pri UCI.
Glede na to, da je bilo na svetovnem prvenstvu v Avstraliji kup kritik usmerjenih na račun osebja na motorjih, tako imenovanih ardoisiers, ki so bili neizkušeni in nesposobni zagotavljanja pravilnih in pravočasnih informacij o časovnih zaostankih na dirki, bodo na tem področju najprej poskrbeli za izboljšave.
Učna lekcija, ki bo zahtevala spremembe
"Kar se je zgodilo (v Avstraliji, op. a.), je za nas učna lekcija," je priznal Van den Abeele, potem ko so pri zvezi natančno analizirali dogajanje na prvenstvu. "Delo tako imenovanih ardoisiers v Avstraliji ni bilo dobro v nobenem pogledu. Zato smo znotraj UCI že sprejeli odločitev, da za prihodnja prvenstva aktiviramo ljudi z izkušnjami."
Napovedal je, da bodo rekrutirali izkušeno osebje, ki deluje na Dirki po Franciji, italijanskem Giru in Dirki po Flandriji, in tega dela ne bodo več prepuščali lokalnim organizatorjem ali zvezam.
"Komunikacijo bi lahko izboljšali tudi z uporabo elektronskih tabel na okrepnih postajah (conah, kjer spremljevalno osebje kolesarjem podaja torbe s hrano), tako da bi bili kolesarji obveščeni, kje je kdo na dirki," je dejal.
Dirkanje brez radijskih zvez in dejavnik presenečenja
Van den Abeele je v pogovoru za Sporzo pravilo neuporabe radijskih zvez branil z argumentom, da je dirkanje brez radijskih povezav bolj atraktivno, saj v dogajanje vnaša dejavnik presenečenja,
"Brez slušalke v ušesu se mora kolesar bolj zanašati na svoje občutke in je manj voden iz spremljevalnega avta," je poudaril Van den Abeele. "Na tak način je dirka bolj atraktivna. S tem ustvariš več kaosa, v zdravem pomenu besede," je prepričan.
Dejal je, da na trasah, kot je trasa za svetovno prvenstvo in olimpijske igre, varnost kolesarjev v nobeni točki ni ogrožena, saj si traso prej ogledajo na uradnem treningu, nato pa na dirki prevozijo večkrat. "Dokler se tekmovanja odvijajo na zaprti trasi, potem je dirjanje brez radijskih zvez sprejemljivo, saj so varnostna tveganja nižja. Na odprtem prizorišču pa je zgodba drugačna. Tam smo zaradi vidika varnosti radijskim zvezam naklonjeni," je pojasnil.
LeMond in Hinault dirke brez radijskih zvez podpirata
Menja o odločitvi UCI-ja so različna. Če jo nekateri kolesarji kritizirajo in dojemajo kot zastarelo, pa takšen način dirkanja nekateri podpirajo. Med njimi sta tudi nekdanja kolesarja in športna direktorja Greg LeMond in Bernard Hinault, ki se jima zdi, da tak način dirke prinaša večji šov.
Odločitev ima že 20 let staro brado
Uvedbi radijskih povezav, tako kot je to na vseh preostalih dirkah, kjer kolesarji tekmujejo za svoje ekipe, je nenaklonjen tudi David Lappartient, predsednik UCI, kjer so odločitev o prepovedi radijskih povezav sprejeli že pred 20 leti.
Takrat je bil po poročanju portala Velonews glavni argument mnenje nekaterih, očitno pomembnih oseb v svetu kolesarstva, da dirke zaradi radijskih povezav izgubijo spontanost, saj da se kolesarji preveč zanašajo na navodila iz spremljevalnega avtomobila.
Odločitev o prepovedi radijskih zvez na mednarodnih tekmovanjih je UCI sprejel pod vodstvom predsednika Pata McQuaida. Pravilo naj bi veljalo na trasah, ki so speljane v krogih, in trasah, kjer naj ne bi bilo veliko nevarnosti za padce in presenečenja, saj ekipe in kolesarji traso poznajo, saj si jo ogledajo in odpeljejo že na treningu.
Preberite še:
