Rumena majica mu je spremenila življenje: do tekoče vode in funkcije župana #video

Rumena majica (Maillot Jaune) na Dirki po Franciji letos praznuje 100 let. Organizatorji bodo okroglo obletnico zaznamovali z 20 unikatnimi rumenimi majicami.

Med drugim se bodo na 13. etapi spomnili na Eugena Christopha, prvega nosilca rumene majice iz leta 1919, v 8. etapi pa bodo opozorili na zadnjega francoskega zmagovalca Toura Bernarda Hinaulta, ki je leta 1985 še petič zmagal na sloviti pentlji.

Kolesarji so se rumeni majici sprva upirali, saj so bili prepričani, da bodo zaradi nje preveč izstopali, to pa naj bi preostalim kolesarjem dalo dodaten zagon. Tudi prvi nosilec majice Christoph se je pritoževal, češ da se mu ljudje ob progi posmehujejo, mu žvižgajo in ga kličejo kanarček.

Sportal Končno: roke je dvignil tudi Peter Sagan! #video

Sportal Italijan ima zdaj etapne zmage z vseh treh največjih dirk na svetu #video

Leto 1949

Ko je francoski kolesar (Christoph) nazadnje zmagal na Touru, je bil najstarejši danes še živeči nosilec rumene majice Jacques Marinelli star natanko 60 let.

Šestintrideset let prej je bil med srečneži, ki so lahko nosili rumeno majico. Zgodilo se je na 36. izvedbi francoskega Toura leta 1949, ko je izkoristil obračunavanje med glavnima favoritoma za zmago Faustom Coppijem, končnim zmagovalcem dirke, in Ginom Bartalijem ter šest dni vozil v rumenem.

Tour je tisto leto končal na visokem 3. mestu, kar je njegova najboljša uvrstitev na šestih udeležbah na francoski pentlji. Istega leta je postal tudi prvi kolesar, ki je napisal kolumno za francoski časnik L'Équipe.

93-letni Francoz Jacques Marinelli o prednostih rumene majice na Dirki po Franciji:

Rumena majica na plečih amaterja

Marinelli, sin italijanskih migrantov, še danes, po 70 letih, skrbno hrani rumeno majico. Resda je preperela in preluknjana zaradi nenasitnih moljev, a njena vrednost je še vedno neprecenljiva.

"Za velikega šampiona rumena majica verjetno ni nič posebnega, ko pa jo nosi amater, kot sem bil sam, in majhen kolesar, kot sem jaz, je to nekaj drugega. Mislim, da je prav to prispevalo k moji priljubljenosti," je povedal v enem od intervjujev.  

S kolesarstvom se je začel ukvarjati že kot otrok, pa čeprav je mama želela, da bi se posvečal igranju harmonike. Bil je majhen in drobcen deček in nič drugače ni bilo, ko je odrasel. V višino je meril le 162 centimetrov, nosil je čevlje velikosti 38.

Rumena majica na francoskem Touru letos praznuje 100 let. Foto: Getty Images

Na Touru je prvič nastopil leta 1948, pri 23 letih, in leto pozneje s 3. mestom v skupni razvrstitvi dosegel svoj največji uspeh. Nase je opozoril že v prvem tednu dirke, ko je neprestano napadal in 4. etapo (3. julija 1949) po uspešnem begu končal na 2. mestu ter prevzel skupno vodstvo. Takrat je prvič oblekel rumeno majico in v njej vztrajal kar šest etap. Organizator dirke Jacques Goddet je takrat v časniku L'Équipe zapisal: "Naša skobčevka se je prelevila v kanarčka." S tem je namigoval na Marinellijevo drobceno postavo in barvo majice.

Sportal Giro ima rožnato, Tour rumeno, slovenska pentlja pa zeleno #video

Uspešen tudi v podjetništvu in politiki

Športno kariero je končal pri 28 letih in zelo uspešno zakorakal v drugo kariero. Odprl je kolesarsko trgovino in nato še trgovino z elektronsko opremo, pozneje pa postal še direktor pohištvene verige Conforama. Nekaj let pozneje je prevzel še vodenje podjetja z imenom Marinelli Connexion s 150 uslužbenci, ki so na prepoznavnih rumenih kolesih dostavljali blago kupcem. Leta 1986 je za svoj uspeh v drugi karieri dobil celo nagrado Jean-Clauda Killyja.

Uspešen je bil tudi v politiki. V letih 1989 in 1995  je bil izvoljen za župana mesta Melun (vsega skupaj je županoval kar 13 let), ki je prav po njegovi zaslugi v letih 1991 in 1998 gostilo etapo Toura. Leta 1991 je del trase tudi sam prevozil, vse skupaj pa je posnela televizijska mreža FR3.

Mestece Melun, v katerem si je Marinelli ustvaril svojo drugo kariero:

Večkrat je povedal, da si težko predstavlja življenje brez rumene majice. Prav po njeni zaslugi in zaslugi velike priljubljenosti, ki jo je užival v javnosti, so v družinski hiši dobili tekočo vodo, kar je bilo v povojnem obdobju okrevajoče Francije še kako dragoceno.

Rumena majica nikoli ni bila moj cilj, to so bile samo sanje, je dejal.

Te so se uresničile.