Sreda, 17. 12. 2025, 4.00
6 minut
Intervju s profesionalnim kolesarjem Domnom Novakom
Domen Novak o sezoni, polni izzivov: Iz svojega telesa sem želel iztisniti več, kot mi je dopuščalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Od naše poročevalke iz Benidorma v Španiji
Domen Novak je na pripravah v Benidormu v Španiji v intervjuju za Sportal spregovoril o sezoni, ki jo je preveč krojila bolezen, o nastopih za reprezentanco in iskanju svojega mesta v ekipi, kjer mrgoli talentov.
"To je poseben občutek, še posebej letos. Ko smo stali pod odrom in so Tadeju podelili mavrično majico, sem imel kurjo polt in solze v očeh. Še zdaj, ko govorim o tem, imam kurjo kožo. Kot otroci smo spremljali svetovna prvenstva, zdaj pa sem lahko tudi sam del tega. To mi pomeni ogromno – in to sem doživel že drugič," je o enem od vrhuncev letošnje sezone spregovoril slovenski kolesar Domen Novak. V intervjuju za Sportal se je razgovoril o sezoni, ki jo je preveč krojila bolezen, o nastopih za reprezentanco, razlogih za sproščeno vzdušje v najboljši kolesarski ekipi pretekle sezone in iskanju svojega mesta v moštvu UAE Emirates, kjer mrgoli talentov.
V letošnji sezoni ste imeli precej težav z boleznijo. Kaj so pokazale analize? Kako je v tako zahtevnem športu, ki poteka v ekstremnih vremenskih razmerah, sploh mogoče ohranjati dobro zdravje?
Mislim, da sem si v letošnji sezoni želel preveč in sem jo na nek način skušal izsiliti. Kasneje sem spoznal – in to je pokazala tudi analiza – da sem želel iz svojega telesa iztisniti več, kot mi je dopuščalo. Vsak dan sem se dobesedno "ubijal" na treningu in na koncu plačal ceno. Ni šlo za to, da bi za en teden obležal, ampak sem izpustil tri ali štiri treninge, vse to pa se sčasoma nabere in se na koncu pozna.
Domen Novak v Benidormu na španski Costa Blanci med pogovorom za Sportal
Morda se je letos od mene pričakovalo, da bom boljši kot lani, ali pa sem si ta pričakovanja naložil sam, in se ni izšlo. S trenerji in vodstvom ekipe smo se o tem že pogovorili in se odločili, da naredim korak nazaj in se vrnem k načinu dela, kot sem ga imel prej, ter 100-odstotno sledim navodilom trenerjev.
Letos sem na lastno željo pretiraval in se na koncu ni dobro končalo. Namesto 100 odstotkov sem dal 110, teh dodatnih deset odstotkov pa na koncu zagotovo plačaš. Kaj naj rečem – vsako sezono se naučim nekaj novega. Res je, da je pri meni skoraj že tradicija, da vsaka druga sezona ni najboljša, a tako pač je. Ne smem prehitevati dogodkov in se obremenjevati za nazaj. Treniram lahko samo za zdaj.
Kako pa sploh veste, da nekaj ni v redu – poleg občutka? Laboratorijski testi? Kako zaznate, da v telesu nekaj ni v redu?
Ena zelo naprednih stvari, ki jo že nekaj časa uporabljam, je Whoop. Ta ti lahko že dan ali dva prej pokaže, da se v telesu nekaj začenja dogajati. Seveda pa je osnovni pogoj to, da znaš poslušati svoje telo, in to je ena največjih veščin, ki bi jo morali športniki obvladati.
To ni vedno lahko, saj glava včasih prehiteva telo. Vendar če se mu res posvetiš in ga dobro čutiš, mislim, da lahko težave zaznaš precej prej. Lani sem hotel vse izsiliti – z vati, s številkami, morda sem preveč gledal tudi na številke drugih. Moram se sprijazniti s tem, da nisem Tadej Pogačar, ampak Domen Novak, in se osredotočiti nase. Pomembno je tudi, da poslušam trenerja. Če bom upošteval njegova navodila, bom tudi na dirkah boljši.
Kdaj so se vam začele pojavljati težave, v katerem delu sezone?
V drugem delu sezone. Morda tudi zaradi selitve – zdaj živim v San Marinu. Tudi to je bilo naporno in verjetno sem se s tem preveč obremenjeval.
Verjetno boste nadaljevali sodelovanje s trenerjem Javierjem Solo, ki je tudi Pogačarjev trener?
Da. Z njim sem začel sodelovati takoj po prihodu v UAE, to je bilo tudi zanj prvo leto. Zelo mi ustreza. Moje osebno mnenje je, da je najboljši trener na svetu. Če pogledamo, kako je Tadej napredoval v zadnjih dveh letih, odkar sodeluje z njim, je jasno, da je na vseh področjih naredil velik korak naprej.
"Morda je (trener Javier Sola, op. p.) celo preveč 'mil'. Jaz sem še stara šola in včasih potrebujem, da mi kdo stvari pove tudi bolj neposredno, ne samo hvali."
Mislim, da je izjemen strokovnjak, čeprav tega sam ne priznava – zelo je skromen. Menim, da bi se moral bolj zavedati svoje kakovosti.
Imava prijateljski odnos; lahko ga pokličem ob šestih zjutraj ali ob enajstih zvečer in se vedno oglasi, vedno je pripravljen na pogovor. Analizira vsak trening – ko naložim podatke, imam v desetih minutah povratno informacijo o tem, kaj je bilo dobro in kaj slabše.
Morda je celo preveč "mil". Jaz sem še stara šola in včasih potrebujem, da mi kdo stvari pove tudi bolj neposredno, ne samo hvali.
Kje boste začeli sezono in katere dirke imate za zdaj na koledarju?
Prvi del priprav bom opravil na Cipru, kjer bo tudi moj sin in bom preživel skoraj mesec dni. Sezono bom začel že januarja na Dirki po Al Uli v Savdski Arabiji, takoj po koncu dirke pa bom poletel v Sevillo, kjer bom pri trenerju, ki živi v bližini. Tam bova opravila testiranja, ima tudi fitnes, tako da bo za vse poskrbljeno. Skoraj mesec dni bom v Sevilli, nato me čakata dirki Jaen in Ruta del Sol. Marca bom v Italiji nastopil na dirkah Strade Bianche, Tirreno–Adriatico in Milano–Sanremo. Sledijo Dirka po Baskiji, ardenske klasike in potem še etapni dirki po Romandiji in Švici. Potem pa bomo še videli ...
Ali imate pri sestavljanju tekmovalnega programa kaj besede, so vaše želje slišane?
V bistvu nimam posebnih zahtev. Mislim, da ekipa najbolje vidi, kje si dober in kje najraje dirkaš. Zame je na primer ena najlepših dirk v sezoni Liege–Bastogne–Liege in prihodnje leto jo bom vozil že tretje leto zapored. V ekipi tudi vedo, v katerem obdobju sezone sem v najboljši formi, in me takrat najbolje izkoristijo.
Novak leta 2025 na spomeniški klasiki Liege–Bastogne–Liege
Omenili ste Liege – koliko dejansko vidite kraje, v katerih dirkate?
S sotekmovalci gremo kdaj na kavo, nisem pa tip človeka, ki bi bil zelo turistično usmerjen. Morda na pripravah, na dirkah pa nikakor ne. Vse je natančno tempirano in časa preprosto ni.
Veliko ljudi mi pravi, da sem bil povsod in da sem vse videl, a to ne drži. Ne vidim veliko, pa tudi ne pogrešam tega. Nisem človek, ki bi veliko fotografiral okolico ali mesta. Vedno pravim: uživaj v trenutku. Fotografije mest lahko vedno najdem na spletu (smeh, op. p.).
Kako najraje preživljate čas doma?
Ko sem v Sloveniji, se najraje usedem na traktor in se igram s svojim sinom. Po domače rečeno – s tem si "privežem dušo". Če bom kdaj imel priložnost, ko se bom upokojil, bi se rad vrnil v Slovenijo in kupil kmetijo … a pustimo to, to je še daleč. Upam, da mi vsaj še kakšnih pet ali šest let o tem ne bo treba razmišljati.
Kakšen traktor imate?
V bistvu ni moj, ampak očetov. Doma imamo dva, enega starejšega datuma in zdaj tudi enega znamke CLAAS.
Vam potem ko ste doma, starši naložijo kakšna opravila na kmetiji?
Oče in mama imata dve njivi, kjer pridelujeta zelenjavo. Kadar imam čas ali sem doma zunaj sezone, jima pomagam pri pripravah na naslednjo sezono. To delam predvsem za svojo dušo. Trenutno sem sicer tako malo doma, da je tudi to težko – ne vem, ali sem bil letos sploh 60 dni v Sloveniji. Kolesarstvo od nas res zahteva ogromno.
Ali takrat izkoristite priložnost, da se ustavite tudi v telovadnici pri Josipu Radakoviću?
Da, čeprav večinoma sodelujeva na daljavo, online.
Tudi letos Dirke po Franciji ni na vašem tekmovalnem programu. Dolga leta je bil to vaš cilj, zdaj pa ste se menda že sprijaznili z dejstvom, da tudi prihodnje leto tam ne boste nastopili. Kako to?
Dejstvo je, da je prva etapa prihodnjega Toura ekipni kronometer, disciplina, v kateri nikakor nisem specialist. Že pred to etapo bi bil verjetno preveč nervozen. Mislim, da bi bil pod stresom že teden dni prej in bi po nepotrebnem porabil ogromno energije. Kaj pa vem, zdi se mi, da ni smiselno izgubljati časa in živcev za to. Morda se mi priložnost ponudi leta 2027. Enkrat bi rad šel, ampak bomo videli, kdaj mi bo to usojeno.
Imate letos v načrtu kakšno tritedensko dirko?
Da, Vuelto. Sem pa rezerva za Giro.
V načrtu imate verjetno tudi svetovno in evropsko prvenstvo. Ste bili glede tega že v stiku s selektorjem Urošem Murnom?
Če bo šel Tadej, bom šel tudi jaz. Tudi če Tadej ne bi šel, bi se reprezentanci pridružil sam, če bom le lahko kaj pripomogel k uspehu ekipe, imel dovolj energije in bom zdrav. Vse je odvisno od razmer, a načeloma je 90-odstotna verjetnost, da grem. Rad se udeležujem vseh reprezentančnih akcij.
V ekipnih športih je nastop za reprezentanco pogosto največja čast. Kako je s tem v kolesarstvu? Kako posebno je obleči slovenski dres?
To je poseben občutek, še posebej letos. Ko smo stali pod odrom in so Tadeju podelili mavrično majico, sem imel kurjo polt in solze v očeh. Še zdaj, ko govorim o tem, imam kurjo polt. Kot otroci smo gledali svetovna prvenstva, danes pa sem lahko tudi sam del tega. To mi pomeni ogromno – in to sem doživel že drugič.
Seveda je v reprezentanci precej drugače kot v ekipi. V moštvu ni nič prepuščeno naključju, vse je natančno organizirano, v reprezentanci pa je bolj sproščeno. Mi, ki smo vajeni stroge strukture, to včasih pogrešamo. Poleg tega kolesarji med seboj nismo tako uigrani, ne vemo, kdo bo do kdaj zdržal, vsi ne prihajajo iz ekip svetovne serije, zato je vse skupaj precej težje. Na koncu pa je vedno lepo in ponosen sem, da sem del tega.
Imate lepe spomine na Kigali? Pred prvenstvom je bilo veliko strahu glede prizorišča, nato pa so pohvale deževale z vseh strani.
Da. Sam sem se pripravil na najslabše, potem pa … Higiena je sicer slabša kot pri nas, a nisem videl niti enega komarja, čeprav so vsi strašili z malarijo. Ljudje so bili izjemno prijazni, nimam niti enega slabega spomina. Mislim, da je bilo to eno najbolj pristnih svetovnih prvenstev, res so bili veseli kolesarjev. Seveda tudi Belgije ne bom nikoli pozabil, tam je bilo vzdušje res nekaj posebnega, a tudi v Kigaliju je bilo zelo lepo.
Kje ste doživeli najboljše navijaško vzdušje?
V Belgiji. Na Dirki po Flandriji sicer še nisem nastopil, pravijo, da je tam daleč najboljše vzdušje, sem pa dirkal na svetovnem prvenstvu v Leuvenu. Ko smo prišli na mestni krog in se vozili skozi središče, je smrdelo po alkoholu in pivu, navijači so kričali tako glasno, da se nismo slišali niti med sabo. Bilo je res roro, do te mere, da nas tudi noge niso več pekle. Tega ne bom nikoli pozabil.
Verjetno bi si kaj podobnega želeli tudi na evropskem prvenstvu, ki ga bo prihodnje leto gostila Slovenija?
Da, res upam, da se bo ob trasi zbralo ogromno ljudi ...
Že kaj veste o trasi?
Videl sem dva scenarija. Vem, da bo zelo težko in da bo dirka pisana na kožo Tadeju, a nič še ni uradno. Konec prihodnje sezone se bo upokojil Luka Mezgec in bo to zanj verjetno zadnja dirka v karieri, zato si še posebej želim, da bi se ob trasi zbralo res veliko ljudi.
Ob trasi je vedno dovolj ljudi tudi na državnem prvenstvu. Sami imate tam že dve zmagi, imate še ambicije v tem pogledu? Si še želite obleči dres državnega prvaka?
Niti ne. Dvakrat sem že osvojil naslov državnega prvaka in vsakič je temu sledila slaba sezona. Očitno mi majica državnega prvaka predstavlja neko breme, preprosto se ne počutim domače. Govori se, da bo prihodnje leto državno prvenstvo na Dolenjskem in morda me bo zamikalo, da bom tam nastopil. Vendar le, če bom dobro pripravljen. Letos se nisem dobro počutil in sem dirko, čeprav sem bil že prijavljen, na koncu izpustil.
Leta 2024 je Novak drugič oblekel dres državnega prvaka.
Če se dotakneva še ekipe UAE … v moštvu mrgoli talenta in kakovosti. Kaj je skrivnost, kako ustvariti vzdušje, v katerem so vsi zadovoljni?
Mauro (Gianetti, generalni direktor ekipe UAE Emirates, op. p.) in Matxín (glavni športni direktor, op. p.) zelo dobro koordinirata ekipo, tako da vsi dobimo rezultate oziroma priložnosti zanje. To je prvo. Drugo pa je to, da smo verjetno najbolj sproščena ekipa v pelotonu. Preprosto se imamo lepo. Vedno grem rad na priprave, ker imam tukaj prijatelje, rad sem s temi fanti.
Včasih sem doma potreboval druženje s prijatelji, da sem dobil energijo, ki sem jo potreboval. Danes jo lahko dobim tudi znotraj ekipe. Ko se pogovarjam s kolesarji iz drugih moštev, imajo nekateri zelo špartanski režim, pri nas pa je ravno obratno – vse skupaj je zelo sproščeno in mislim, da je to ključ do dobre kemije.
Seveda je ta sproščenost tudi posledica dobrih rezultatov, veliko pa k temu prispeva tudi Tadej, ki je najboljši na svetu. On ima pri tem res velik vpliv. Včasih se nam na dirkah zgodijo takšne prigode, da ljudje skoraj ne verjamejo, kaj vse doživljamo.
Ko smo na dirki, vsi točno vemo, zakaj smo tam in kakšna je naša vloga. Dokler je tako, bomo imeli pozitivno vzdušje in tudi vodstvo nam bo pustilo, da uživamo – morda je cena tega kakšen kilogram preveč.
Na primer: v ekipi enako čestitajo meni, ki sem svoje delo opravil v prvem delu dirke, kot Tadeju, ki je na koncu zmagal. Spomnim se dirke Liege–Bastogne–Liege leta 2023, ko so bili v ekipi skoraj bolj veseli zame kot pa za Tadeja, ki je zmagal. Vidijo celoto, ne le zmagovalcev. Zato mi tudi ni treba skrbeti za pogodbo ali se obremenjevati z rezultati. V ekipi vedo, zakaj sem tukaj, in to znajo ceniti. Zaradi tega smo vsi zadovoljni.
Preberite še:
