Sobotni intervju
Sobota, 19. 6. 2021, 4.00
9 mesecev, 3 tedne
sobotni intervju: Nik Zupančič
Nik Zupančič: Prav je, da se stremi k višjim ciljem, a na koncu vedno pridemo do financ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,01
1
Nekdanji selektor slovenske reprezentance Nik Zupančič bo še tretjič vihtel trenersko taktirko Jesenic.
"V zadnjih dneh se je zgodilo veliko premikov in sprememb, ki so zamajala tla v našem klubu. A nismo obupali," so nekaj tednov po slavju ob osvojenem naslovu hokejskih državnih prvakov sporočili iz HDD Sij Acroni Jesenice. Ta je po uspešni sezoni ostal brez kopice ključnih akterjev, tudi glavnega trenerja Mitje Šivica. Zamenjavo zanj so našli v Ljubljani, v gostu tokratnega sobotnega intervjuja Niku Zupančiču, ki je tretjič prijel za trenersko krmilo železarjev.
Namesto da bi želi sadove sezone, v kateri so večnemu tekmecu Olimpiji izmaknili naslov državnih prvakov in pokalno lovoriko, so se pri HDD Sij Acroni Jesenice znašli v zahtevnem položaju. Ni ga otežila zgolj dolgoletna hokejska razdeljenost na Jesenicah, temveč tudi mik selitve večnega tekmeca iz Ljubljane na kakovostnejšo tekmovalo raven. Ta je iz Gorenjske v prestolnico privabila vidnejše člene tako trenerskega kot igralskega kadra.
Na Ledarski ulici 4 so najprej razrešili trenersko vprašanje in v dvorano Podmežakla vrnili starega znanca Nika Zupančiča. Prvič je gorenjsko moštvo vodil v delu sezone 2014/15, drugič v sezoni 2016/17. Obakrat so pod njegovim vodstvom postali državni prvaki.
Dvainpetdesetletnik je zdaj pripravljen še na tretje železarsko trenersko poglavje. Zaveda se, da ga čaka kup ugank, a vse skupaj dojema kot velik izziv. O njem se je razgovoril v sobotnem intervjuju, v katerem smo se dotaknili tudi lige IceHL, na katero pri HDD Sij Acroni Jesenice še niso pripravljeni, zadnje trenerske postaje Poljske, kjer je v sezonah 2019/20 in 2020/21 deloval pri klubu Unia Oswiecim, pa tudi preteklega reprezentančnega udejstvovanja.
"Priznam, nisem se odločil čez noč, vzel sem si kar nekaj časa in se naposled odločil, da sprejmem to ponudbo. Zakaj pa ne? Gre za izziv."
Ljubljančan bo trener na Jesenicah, Gorenjec pri Olimpiji. Nekoč težje predstavljivo, danes nekaj povsem običajnega, tudi pri prehajanju igralcev med obema kluboma.
Včasih je bilo morda res, a ti časi so že daleč, daleč v preteklosti. Je pa tako, da gre pri meni le v eno smer, jaz kot trener hodim le na Jesenice, zdaj že tretjič (smeh, op. a.), nasprotno se še ni zgodilo.
Ste se pa v zadnjih letih pojavljali v kombinacijah, vezanih na Olimpijo. Kako resno ste bili v igri za prihod?
Poklicali so me, ko sem imel še veljavno pogodbo na Poljskem. Takrat je bilo še najbolj resno. Govorim o času, preden je postal trener Ivo (Jan, op. a.). Takrat sem imel dvoletno pogodbo na Poljskem, tako da ni prišlo v poštev. Pozneje so sicer bili neki kontakti, a ne v smeri, da bi se resneje pogovarjali za mesto trenerja pri Olimpiji, tako da kakih konkretnih pogovorov o trenerskem delu v Ljubljani ali želje ni bilo.
Jeseničani so v zadnji sezoni postali državni prvaki in pokalni zmagovalci, a prav prešerno v društvu ni. Ob dolgoletni jeseniški hokejski neenotnosti še selitev glavnega trenerja Mitje Šivica in več nosilcev igre k Olimpiji ... Vračate se v zahtevnih časih. Precej lažje bi bilo delovati v bolj urejenem okolju. Ste imeli še kakšno ponudbo?
Neke ponudbe iz tujine so sicer bile, a nato so se začeli pogovori z Jesenicami. Moramo vedeti, da sem bil kot igralec zelo veliko v tujini, tudi zadnja tri leta kot trener. Priznam, nisem se odločil čez noč, vzel sem si kar nekaj časa in se naposled odločil, da sprejmem to ponudbo. Zakaj pa ne? Gre za izziv.
Zagotovo je lažje delati nekje, kjer so stvari bolj ali manj urejene, sestavljene, a sam sem iz trenerskega posla, ko sem bil po več klubih, tudi na Jesenicah, vajen, da smo bili vedno malo podhranjeni.
Zdi se mi, da smo trenerji v Sloveniji mojstri improvizacije, da opravljamo več del hkrati, ker smo v to primorani. Ali delo pri tem trpi? Verjetno da. Tukaj vidim največji minus v trenutnem položaju na Jesenicah. Težko je dobiti nove ljudi, pomočnika trenerja, trenerja vratarjev, igralce.
Z Jesenic se je po končani sezoni v Ljubljano preselilo kar nekaj glavnih akterjev. Ob trenerju Mitji Šivicu še napadalci Žan Jezovšek, Blaž Tomaževič, Jaka Sodja, Jaka Šturm, zdravnik Tom Cvetkovič.
Kako gledate na vse odhode z Jesenic v Ljubljano, ki se seli na višjo tekmovalno raven, v ligo IceHL?
Na koncu koncev je vse skupaj posel. Šive je v zadnjih dveh letih naredil zelo dobro delo. Normalno je, da ima vsak trener in igralec željo biti v boljši ligi. Vsak želi iti na boljše. S tega vidika je poteza razumljiva.
So se pa, tudi s tem, "zamajala tla v klubu", kot so zapisali na Jesenicah.
To je res. Na Jesenicah bo zdaj spet treba sestaviti neko novo zgodbo, kar je velik izziv. A če bomo samo gledali in "jokali", da zdaj nič več ni, potem se ne bo nič premaknilo. Treba bo nadomestiti te fante, ki so bili na ledu v ospredju in so v ključnih trenutkih znali odločali tekme.
Bi večina fantov, ki so bili lani zraven in ki še niso odšli, lahko ostala?
Resne pogovore smo začeli šele pred dnevi. Položaj ni tako slab. Fantje imajo kar interes. Verjamem, da jim je bilo težko, ker je bil po sezoni nekaj časa nekakšen status quo. Mislim, da se bo zdaj, ko je jasno, kdo bo trener, komu lažje odločiti, ali želi biti zraven ali ne.
Menim, da je bila ekipa zelo homogena, da so fantje radi igrali za Jesenice. Seveda pa je naloga vsakega trenerja, da jih vseskozi poskuša čim bolje povezati. Mislim, da na Jesenicah to ne bi smela biti taka težava.
Kot trener iščem značaje, ki niso problematični, za katere vem, kaj lahko dobim. To pa vedno pomeni 25 različnih glav v slačilnici, ki jih je treba "spraviti v isto smer".
Zupančič upa, da se bodo dogovorili z dolgoletnim kapetanom Andrejem Tavžljem.
Ob vrnitvi ste dejali, da vam je užitek delati z mladimi, a dodali, da uspešna ekipa potrebuje tudi izkušene igralce. Kako bo z izkušnjami na Jesenicah? Eden od redkih bolj izkušenih igralcev Andrej Hebar se je upokojil. Kako je s kapetanom Andrejem Tavžljem?
Tavo vidim kot del ekipe, a odločitev je njegova. Upam, da se bomo dogovorili. Je zelo pomemben člen. In to ne zgolj na ledu. Takega igralca potrebuješ, tak igralec povezuje, v določenih položajih postavi stvari na svoja mesta.
Mladi se po takem človeku, kot je Andrej, zgledujejo. Je pravi profesionalec. Od njega se res lahko učijo, kaj sploh pomeni biti profesionalec. Če vsak dan v slačilnici vidiš nekoga, ki vse dela prav, lahko to pomembno vpliva na razvoj mladega hokejista že v enem letu.
Se bo kdo od starejših, ne tistih iz najkakovostnejših lig, vrnil domov?
Tudi to, da se vrnejo fantje, ki so že igrali na Jesenicah, je mogoče. Seveda.
"Ni lahko. Če bi imel pomočnika in trenerja vratarjev, bi bilo super, a menim, da bo, vsaj od začetka, treba nekoliko improvizirati," pravi o željah o trenerskem štabu.
Kako je s sestavljanjem trenerskega štaba, s koliko ljudmi bi ga želeli okrepiti?
Ni lahko. Če bi imel pomočnika in trenerja vratarjev, bi bilo super, a menim, da bo, vsaj od začetka, treba nekoliko improvizirati. Za pozicijo trenerja vratarjev, ki bi ga mi potrebovali, ne vem, ali je v Sloveniji še razpoložljiva. Ker tisti fantje, ki so dobri v tem, so bolj ali manj že vpeti v klube. Bomo videli.
Sliši se, kot da ste sredi nekega "kaosa".
Mislim, kaosa ... Na neki način je res kaotično. Telefoni neprestano zvonijo, dela je veliko. Vseskozi "letijo" potencialna imena, kdo bi se lahko pridružil, pa pogovori, ali sploh obstaja možnost, da se nam, in podobno.
Kako bo s skupnimi treningi? Kakšno okvirno časovnico ste si zadali?
Seveda bi imel rad ekipo čim prej sestavljeno, da bi lahko skupaj začeli. A ko stopim v stik s fanti, morebitnimi kandidati in tistimi, ki so se že odločili, da bodo ostali, moram reči, da individualno kar trenirajo.
Toliko so že športno izobraženi in že vedo, da čakanje doma, da se bo nekaj zgodilo in bodo šele nato začeli trenirati, ne pride v poštev. Fantje, za katere smo prej vseskozi govorili, da so mladi, no, pa saj so še vedno, so se v zadnjih letih naučili veliko. Za nekatere sem prepričan, da fizična pripravljenost ne bo vprašljiva.
"Zagotovo želimo biti še naprej tako konkurenčni v Alpski ligi. Naš cilj niso deseto, 11, 12. mesto ali nižje, temveč zgornja polovica. K temu stremimo. Ne želimo biti zgolj zraven."
Čeprav ste še pri sestavljanju ekipe, poglejva v prihodnost. S kakšnimi cilji se boste podali v novo sezono Alpske lige, v kateri so Jesenice v s čim boste sami zadovoljni?
Zagotovo želimo biti še naprej tako konkurenčni v Alpski ligi. Naš cilj niso deseto, 11., 12. mesto ali nižje, pač pa zgornja polovica. K temu stremimo. Ne želimo biti zgolj zraven. Če bi šli v to drugo možnost, bi bila edina smiselna stvar, da bi si vzeli daljše obdobje in šli v zgodbo z res mladimi hokejisti. A ne vem, če ima kdo v Sloveniji potrpljenje in finance za tak projekt, da bi se šli zgodbo KAC II. Menim, da ga ni.
"Sam lahko le povem svoje mnenje, nimam pa vpliva na dogajanje. Nisem zraven na sestankih niti nočem biti, saj tam ni moje mesto. Za to so odgovorni drugi, ne trener."
Koliko vas obremenjujejo nesoglasja na hokejskih Jesenicah, ki niso od včeraj, razdeljenost, dva kluba, odsotnost sinergije ...? Predsednik Peter Bohinec je za Dnevnik po sestanku s predsednikom mladih Miho Reboljem, ki je napovedal, da bodo poskušali postaviti finančno močan in neodvisen klub, dejal "Prišli smo do točke, ko se pogovarjamo o obstoju jeseniškega hokeja".
Detajlov na relaciji med članskim HDD Sij Acroni Jesenice in HD Mladi Jesenice ne poznam. Vem, da nikoli ne pridejo v skupno zgodbo. Vsak pelje svojo.
Sam na vse skupaj gledam le iz športnega vidika. Kar me morda moti, je to, da sta tukaj dve ekipi, ki sta primorani igrati državno prvenstvo, HDD ob tem igra Alpsko ligo, mladi pa ligo IHL. Večina teh fantov igra še v selekciji U19 in še v šolo hodijo ... Veliko stvari za mladega hokejista, pri razvoju katerega je treba biti zelo pazljiv. Težava je v tem, da obe ekipi igrata v istem tekmovanju, državnem prvenstvu, igralec v tem torej lahko igra le za enega ali drugega.
Sicer pa sam s komunikacijo s stroko pri mladih Jesenicah nimam nobenih težav, tudi s fanti mlajših selekcij tam se dobro razumem.
Kot trener lahko podam svoje mnenje, kaj bi bilo dobro, kar tudi ga, a na to, kaj se bo glede tega zgodilo na drugi ravni, nimam vpliva. Če stvari niso v moji moči, se z njimi ne obremenjujem, ne izgubljam energije in časa. Pri nas zelo radi čakamo, potem smo pa tik pred zdajci in je treba hiteti.
Ponavljam, sam lahko le povem svoje mnenje, nimam pa vpliva na dogajanje. Nisem prisoten na sestankih, niti nočem biti, saj tam ni moje mesto. Za to so odgovorni drugi, ne trener.
Olimpija in Jesenice bosta od prihodnje sezone znova na različni mednarodni tekmovalni ravni. Kaj to pomeni za slovenski hokej?
Liga IceHL je zagotovo velik izziv. Vesel sem, da gre Olimpija v to ligo, je pa res, da bo to podrlo razmerja v slovenskem hokeju, v katerem stvari že tako niso idealne.
"Vesel sem, da gre Olimpija v to ligo, je pa res, da bo to podrlo razmerja v slovenskem hokeju, v katerem stvari že tako niso idealne," pravi o tem, da bosta večna tekmeca v prihodnje znova igrala na različnih mednarodnih ravneh.
Pri Olimpiji trdijo, da bo šel projekt finančno skozi, zastavili so ga, kot so ga. Podpiram to, da se igra s čim več domačimi igralci. Vem, kakšna raven je liga IceHL, kaj zahteva in kaj je potrebno za to. Upam, da bo Olimpija kot organizacija sposobna to izpeljati.
Ko je Olimpija prišla iz lige EBEL v Alpsko ligo, se je pokazalo, da to ni bilo tako slabo, saj sta bila kluba spet v istem tekmovanju. Je pa res, da vsi, ki delamo v hokeju, težimo k temu, da bi bili v čim kakovostnejši ligi. Seveda je tudi na Jesenicah želja liga IceHL, a realnost je, da si je na Jesenicah trenutno ne moremo privoščiti. In je tudi prav, da se ne gre v to, če nimaš finančnih sredstev.
Lahko se zgodi, da bosta na različnih poteh več let ...
Zna se. In to bi bila neka normalna pot, saj si ne predstavljam, da bi bil na Jesenicah z danes na jutri mogoč tako velik skok. V finančnem smislu. Prav je, da se stremi k boljši ligi, a na koncu vedno pridemo do finančnih sredstev.
Moraš pa za napredovanje v boljšo ligo vzporedno vseskozi nekaj delati, biti konkurenčen, v državnem prvenstvu, Alpski ligi, ob tem pa delati še druge majhne korake. Ni lahko. Ne odloča zgolj denar, izpolnjevati moraš več pogojev, za Slovence si znajo izmisliti še kakšnega dodatnega ... Treba je biti vseskozi delaven, ob tem pa potrebuješ tudi lokalno podporo in ljudi v pisarni.
Več iz rubrike Sportalov sobotni intervju
"Največ dobim z mreženjem, poznanstvi ljudi po svetu. Nimam težav, če je treba poklicati na Finsko in preveriti kakega igralca ali pa vprašati za mnenje. Podobno je s Švedsko."
Kje ste se kot trener največ naučili?
Vseskozi se učim. Tudi zdaj na zadnje, na Poljskem, sem se naučil veliko. Največ se naučiš iz stvari, ki si jih naredil, a niso najbolje delovale. Naslednjič boš to naredil drugače.
Največ dobim z mreženjem, poznanstvi ljudi po svetu. Nimam težav, če je treba poklicati na Finsko in preveriti nekega igralca ali pa vprašati za neko mnenje. Podobno je s Švedsko.
Sezono 2019/20 in del zadnje ste službovali na Poljskem. Ko sva pred letom govorila, ste dejali, da ima poljska liga potencial za razvoj. Preveč podcenjevalno gledamo na njo?
Morda. Absolutno pa ima potencial. Tam gre za profesionalne pogone, gre za moško ligo, v njej igrajo fizično močni hokejisti. V tem zagotovo prekaša Alpsko ligo. Liga ni slaba, nenazadnje je v njej res veliko tujcev.
Če gledamo reprezentanco in pa klube, se na Poljskem prav zaradi tujcev boljši hokej igra v klubu. Krakow je na primer sezono končal z 19 tujci, dejansko s celotno ekipo tujcev.
Nad sodniki niste bili najbolj navdušeni. Takrat ste dejali, da niso na visoki ravni, da se zato stvari na ledu lahko hitro izrodijo. Ne nazadnje se je vaša zgodba tam končala novembra, ko ste zalučali bidon na led in nato odstopili z mesta trenerja.
Tisto je bila le kaplja čez rob celotnega dogajanja. Res, da sodniki niso kakovostni, a niso bili krivi sodniki. Vse skupaj je bila posledica nabiranja več stvari.
V sezono smo štartali dobro, potem pa je tu zgodba s koronavirusom, ki smo ga imeli v klubu, a nismo imeli nobenih testiranj. Ko ti manjkajo trije igralci, pa se po nekaj dneh vrnejo, nato pa zbolijo novi trije z enakimi simptomi, ti je vse jasno.
Jih niste osamili, testirali?
Ne. Nič od tega. Po poljsko ... Dokler se ni lotilo mene. Najprej sem se počutil le malo slabotno, a ko sem izgubil vonj, sem rekel, da je dovolj. Na lastne stroške sem šel na testiranje. Test je bil pozitiven. Jaz sem ostal v karanteni, liga je šla naprej, tudi naš klub je normalno igral.
Tudi po vašem pozitivnem testu niso poslali ekipe na testiranje, saj je bil verjetno še kdo pozitiven?
Ne. Vse je teklo naprej. Zagotovo smo imeli še več pozitivnih. Koronavirus se je pojavil tudi v drugih klubih, nekateri so izpustili dva tedna, pri nas, v Unii, pa se je igralo vseskozi. To me je zmotilo. Pa ne le to s koronavirusom, prišlo je tudi do določnih stvari v zasebnem življenju, tako da se je vse skupaj nabralo.
Tisti sodnik sam ni bil nič kriv. To sem tudi takoj povedal. Sem pa tak človek, da če naredim napako, in naredil sem jih več, vedno prevzamem odgovornost.
Na Poljskem imam še kazen, deset tekem prepovedi, saj tega ne želijo umakniti, kar je tudi eden od razlogov, da se na primer nisem vrnil.
Se pravi tudi Poljska kot država ni vzela resno?
Ko sem bil še tam, so imeli okoli 20 tisoč pozitivnih primerov na dan, a moramo vedeti, da jih je 38 milijonov. Po drugi strani pa sem dobil informacijo, da je bilo teh 20 tisoč pozitivnih od 70 tisoč opravljenih testov, potem vidimo, da je bil odstotek kar visok. Ukrepi so bili podobni kot pri nas, maska je bila obvezna v trgovinah, a lockdowna takrat še ni bilo. Je pa tako, da Poljaki vse skupaj malo drugače jemljejo in kot narod nekaterih ukrepov niso preveč upoštevali.
Pomlajena slovenska reprezentanca ga je na majskem turnirju navdušila.
Dotakniva se še reprezentance. Kako ste na majskem pripravljalnem turnirju, ogrevanju za avgustovske olimpijske kvalifikacije za Peking 2022, videli pomlajeno Slovenijo?
Dobro. Videti so bili superiorni, kar je bilo super. Sploh na tekmi s Francijo, ki je imela kar renomirana imena. Francozi kaj več, razen nekaj hokejistov iz lige NHL, nimajo.
Avgusta se bodo Slovenci v družbi Norveške, Danske in Južne Koreje potegovali za tretji zaporedni olimpijski nastop. Na zadnjih kvalifikacijah ste bili selektor vi, v Minsku so fantje priborili Pjongčang. Kaj pravite za Oslo?
Da imamo zelo zahtevno skupino. Ampak saj vedno štartamo iz ozadja. Zelo pomemben bo začetek, prvi dan tekem. Zmagovalca prvega dne sta takoj v prednosti, na drugih dveh pa je takoj pritisk. V Minsku smo imeli kar dober razpored, saj smo začeli s Poljaki, Danci in Belorusi pa so se takoj udarili med seboj. Dancem je hitro voda v grlo tekla, čeprav so imeli res dobro ekipo. Menim, da je bila tisto ena boljših tekem, na katerih sem bil zraven kot selektor. Tisto smo res odigrali na visoki ravni.
Pa vendar olimpijskih iger niste dočakali v vlogi selektorja. Po svetovnem prvenstvu v Parizu 2017, ko ste se poslovili od elite in se je veliko govorilo o klavrnem vzdušju v reprezentanci, ste postali pomočnik Karija Savolainena.
Če ne bi bil tako vpleten pri olimpijskih kvalifikacijah, če ne bi kot selektor reprezentance pripeljal na olimpijske igre, v kar sem vložil res veliko, in če ne bi bilo Karija, ki ga zelo cenim, se najverjetneje ne bi odločil za pomočnika.
V reprezentanci je dolga leta deloval kot pomočnik selektorja, med letoma 2015 in 2017 pa je tudi sam opravljal selektorsko vlogo.
Verjetno bi šel stran. Ker to ni bila lahka odločitev, s tem, da mislim, da nisem kaj veliko narobe naredil. Zadnja leta, ko smo bili v skupini A, še nikoli nismo obstali, zadnjič precej nazaj s Karijem (leta 2005, op. a.). Pariz je bil tako podoben vsem svetovnim prvenstvom.
Saj vemo, da so naši najboljši igralci v top formi februarja. Številni nato dva, tri tedne zatem že končajo sezone, prva tekma na prvenstvu pa te čaka maja. Zadržati fante v tisti formi je nemogoče. Druga stvar so pripravljalne tekme. Igraš s Hrvati, pa z vsem spoštovanjem do njih, a ko je po nekaj minutah 3:0, si misliš, 'Kdo bo igral še 50 minut?'. Od te tekme nimaš veliko, potem pa priletiš na prvenstvo in te skoraj takoj čaka Kanada z MacKinnonom ...
Ste po Parizu še čutili zaupanje fantov?
Zagotovo je bilo vsem zelo težko, vsak želi doseči rezultat. Ni se nam izšlo, kot se nam ni že kdaj prej. Če bi ostal selektor, bi nekatere stvari zagotovo spremenil. To sem tudi povedal.
In to nekomu ni bilo všeč?
Morda.
1