Sobota, 23. 6. 2018, 3.24
6 let, 6 mesecev
Otvoritev 18. Sredozemskih iger
Še nogometno svetovno prvenstvo jih ne gane, kaj šele Sredozemske igre #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,69
V Tarragoni v južni Kataloniji so se sinoči uradno začele 18. Sredozemske igre, na katerih bo rekordna, 178-članska slovenska reprezentca naslednjih deset dni v 25 športih poskušala nadgraditi Mersin leta 2013, kjer je osvojila 35 odličij, od teh kar 13 zlatih.
Igre v Tarragoni - to je mesto z dobrimi 130 tisoč prebivalci dobrih 90 kilometrov južno od Barcelone - je na petkovi slavnostni prireditvi uradno odprl španski kralj Felipe VI., slovenski zastavonoša pa je bil naš odlični telovadec Sašo Bertoncelj, edini med 178 slovenskimi športniki, ki je že osvojil zlato na Sredozemskih igrah. Bertoncelj bo te dni v Kataloniji branil zlato s konja z ročaji iz Mersina.
Slovenska odprava naj bi sicer štela 179 športnikov, a se je dan pred odprtjem poškodovala atletinja Agata Zupin, ki zato ne bo tekmovala.
Poostreni varnostni ukrepi ...
Slavnostno odprtje na štadionu Nou Estadi, domu nogometnega kluba Gimnastic de Tarragona, ki igra v drugi španski ligi, je potekalo ob poostrenih varnostnih ukrepih, ki so glede na lanske dogodke v Barceloni in krizo, ki jo je sprožil katalonski referendum o neodvisnosti, povsem pričakovani.
Da so napetosti med zagovorniki katalonske neodvisnosti in tistimi, ki si želijo ohraniti enotno Španijo, še kako velike, je bilo opaziti že ob prihodu na prizorišče odprtja iger. Kordoni policistov so namreč na varni razdalji od štadiona zadrževali skupino katalonskih protestnikov, medtem ko jim je manjša skupina protiprotestnikov s transparenti "Dobrodošel, kralj!" odgovarjala tik ob vhodu v varovano območje.
... in politične napetosti
Prav prihod kralja Felipeja VI. je bilo močno sporočilo Madrida Kataloncem, da je kraljevina Španija enotna. Na tribunah Nou Estadija so bile številne skupine gorečih navijačev za špansko enotnost, odprtje iger pa je bilo zato tudi nekakšna politična manifestacija, polna simbolike in sporočil eni in drugi strani. Prihod kralja in španskega premierja Pedra Sancheza so privrženci enotne Španije pozdravili z vzkliki podpore in zavzetim mahanjem s španskimi zastavami ter gesli "Yo soy espanol!" (Jaz sem Španec!), medtem ko podporniki neodvisne Katalonije niso imeli možnosti, da bi jim odgovorili na enak način.
Zato pa so se zatekli k finesam. Tako je napovedovalka na štadionu obiskovalce striktno nagovarjala najprej v katalonščini, nato v angleščini in šele potem v španščini, prostovoljci pa so špalir za sprejem reprezentanc naredili v obliki pentlje. Rumena pentlja je bila simbol neodvisne Katalonije med lanskim referendumom, ki ga je španska oblast označila za nezakonitega in na ulice katalonskih mest poslala svojo policijo.
"No habla espanol" bi lahko bila provokacija
S skupino vnetih privržencev enotne Španije smo imeli nekoliko napet stik tudi slovenski novinarji. Dovolj je bil neprevidno stegnjen kazalec, ki je pokazal na luknjo v eni od španskih zastav - to je bržčas naredil njen lastnik, najverjetneje s cigareto -, zaradi hihitanja in malce preglasno v šali izrečene besede "rojalisti" pa smo že dobili strupene poglede in jezno vprašanje "Cuál es el problema?" (Je kakšna težava?).
Skomiganje z rameni in odgovor "No habla espanol" (ne govorimo špansko) jih ni pomirilo, to bi jim namreč utegnil odgovoriti tudi kakšen kljubovalen katalonski seperatist, šele ko smo presedlali na angleščino in jim pojasnili, da smo iz Slovenije, so se pomirili. Omenjal se je še Puigdemont, a smo se raje naredili neumne. To jih je dokončno prepričalo, zopet so se posvetili vzklikanju kralju, ki ga imajo očitno nadvse radi.
Igre so uradno odprte
Prav kralj Felipe VI. je 18. Sredozemske igre tudi uradno odprl z znanim "Te igre razglašam za odprte", še prej pa se je skozi že omenjeni špalir sprehodilo vseh 26 sodelujočih reprezentanc. Tudi Slovenija, z zastavonošo Sašom Bertoncljem. Slovenskih športnikov je bilo na odprtju blizu sto, nekateri v Katalonijo niti še niso prispeli, drugi so se dogodku izognili zaradi tekmovalnih obveznosti oziroma priprav na športne boje, ki so se sicer v petek v nekaj športih že začeli.
Sredozemske igre so veliko športno tekmovanje in velik organizacijski zalogaj. Okoli štiri tisoč športnikov iz 26 držav se bo naslednjih deset dni bojevalo v 33 športnih panogah, sodilo jim bo več kot tisoč sodnikov, organizatorji so mobilizirali vojsko 3.500 prostovoljcev, ki pomagajo tako športnim delegacijam kot tudi več kot tisoč akreditiranim novinarjem.
Nič ne zmoti dopustovanja. Niti nogomet, kaj šele Sredozemske igre.
A na ulicah Tarragone in katalonskih mest, ki gostijo dogodke (ob nosilcu še Barcelona, Reus, Valls, La Selva del Camp, El Morell, La Pobla de Mafumet, Constanti, Vila Seca, Cambrils, Salou, Altafulla, Torredembarra, El Vendrel, Calafell in Casteldefels), je komajda opaziti, da se je pri njih zbrala številčna športna druščina.
Katalonijo, še posebej obmorske kraje, so te dni že okupirale gruče turistov, ki se požvižgajo že na nogometno svetovno prvetnstvo, za Sredozemske igre pa sploh še niso slišali. Glavna dejavnost te dni v teh krajih je namreč dopustovanje, ob koncih tedna zvečer pa tudi precej zavzeto popivanje in žuriranje. V južni Kataloniji poleti prevladujejo Angleži in Rusi, med vikendi pa naj bi bila najhujša lokalna mladež, ki se povsem odpne z verige, kot so nam povedali natakarji, vozniki avtobusov in taksisti.
Gruče turistov bodo v naslednjih dneh tako ali drugače vendarle naletele tudi na vrhunska športna tekmovanja. Četudi se bodo še izognile tekmovanjem, ki potekajo v dvoranah, pa ni vrag, da jim poti ne bodo prekrižali kakšni kolesarji, jim kopanje zmotili jadralci ali celo smučarji na vodi. Da, prav ste prebrali. Smučanje na vodi je v tekmovalnem programu Sredozemskih iger in prav gotovo bo tudi to zanimivo.
Slovenci smučarjev na vodi nimamo, zato pa skorajda vse drugo
V slovenski odpravi pa vendarle stavijo na bolj preverjene in v naših krajih bolj uveljavljene športe. Pričakovati je, da bodo odličja osvajali balinarji, telovadci, namiznoteniški igralci, veslači, plavalci, atleti, judoisti, taekwondoisti in rokometaši, ki imajo po debaklu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo bržčas motiv, da si dvignejo samozavest. Velike ambicije imajo tudi slovenske rokometašice, pa vsekakor odbojkarice.
Slovenija ima predstavnike ter z njimi tudi možnosti za uspeh še v karateju, košarki 3 na 3, kajaku in kanuju na mirnih vodah, konjeništvu, golfu, tenisu, jadranju, kolesarstvu, strelstvu, lokostrelstvu, rokoborbi, dviganju uteži, badmintonu, triatlonu, ritmični gimnastiki, odbojki na mivki in boksu.
