Ponedeljek, 3. 7. 2023, 11.27
1 leto, 4 mesece
Po evropskih igrah na Poljskem
Slovenija še nikoli tako uspešna
Za Slovenijo so bile tretje evropske igre na Poljskem najuspešnejše doslej, saj je osvojila 13 medalj, od tega tri zlate. Uroš Mohorič, namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in direktor za področje športa je igre po športni in organizacijski plati ocenil kot vrhunske.
"To je bilo izredno veliko tekmovanje, ki so ga v svoji tretji izvedbi v primerjavi s prejšnjimi Poljaki še nadgradili. V vseh pogledih, ne le na organizacijski ravni, tudi kakovost nastopajočih je bila vrhunska. Na večini tekmovališč so bili zbrani najboljši v Evropi ta čas," je ocenil Uroš Mohorič.
Pred odhodom je bil cilj OKS in tudi sodelujočih panožnih zvez, da slovenski tekmovalci dosežejo čim boljše izide in da nekateri mlajši dobijo prve tekmovalne izkušnje na velikih tekmovanjih z udeležbo več panog.
Kristjan Čeh se je izkazal v metu diska.
"Z rezultati smo lahko izjemno zadovoljni, številno medalj je bilo višje od prejšnjih dveh iger skupaj. Tradicionalno smo bili dobri v smučarskih skokih, tokrat predvsem v ženski konkurenci, rezultati v atletiki so bili izjemno vidni, posebej glede na to, da je bila konkurenca izredno močna, na najvišji možni ravni. Zelo dobro so se predstavile tudi tekmovalke v kikbosu s štirimi medaljami," je navedel Mohorič.
Izgubljen čar druženja izven tekmovanj
Med prizorišči v Malopoljski regiji je bilo tudi do 400 km razdalje. "Organizator se je odločil, da bodo tekmovanja potekala na obstoječih objetih in ni gradil veliko novih. Zato so bila tekmovanja v različnih mestih. Organizacija je tekla brezhibno, tudi prevozi za tekmovalce. A so bile reprezentance zaradi oddaljenosti prizorišč razdrobljene, ni bilo ene vasi za športnike, ki so bivali v bližini tekmovališč razen tistih, ki so tekmovali v Krakovu."
Tretje evropske igre so potekale v Krakovu.
S tem se številni športniki različnih panog niso srečevali med seboj, tudi v Zakopanah, kjer so na poletnih igrah v smučarskih skokih prvič tekmovali v zimskih športih. "To je izgubilo čar medsebojnega druženja izven tekmovanj, kot je to primer olimpijske vasi. A je to bilo razumljivo, na Poljskem je bilo 29 panog in zaradi prej omenjene odločitev, da se ne gradi novih objektov, drugače ni bilo možno. Ampak tudi na olimpijskih igrah v zadnjem obdobju je podobno."
Po beseda Mohoriča imajo evropske igre prihodnost, čeprav po prvih v Bakuju v Azerbajdžanu potem dolgo ni bilo jasno, kje bodo naslednje. Pripravili so jih pred štirimi leti v Minsku v Belorusiji, ta čas pa tudi ni znan organizator naslednjih iger čez štiri leta.
"Igre so v razvoju, a se vse več panog se vključuje, številne imajo v okviru iger evropska prvenstva in kvalifikacije za olimpijske igre. Posledično je bila udeležba veliko bolj kvalitetna, kot na prejšnjih igrah. Ni pa še jasno, kdo bo naslednji organizator. Split se sicer zelo zanima za izvedbo in je bila na Poljskem tudi zelo močna delegacija Hrvaške," je dejal Mohorič.
Velik skok Poljske
Skušal si je ogledati čim več tekem. "Predvsem v Krakovu in okolici sem bil na vseh tekmovanjih, ne glede na to, ali so tam nastopali naši športniki. Tako sem videl tudi športe, ki jih pri nas ni in tudi na splošno še niso tako znani, a počasi prihajajo na veliko sceno. Največji vtis mi je pustilo dejstvo, da je to zelo veliko tekmovanja."
Nika Križnar je osvojila zlato medaljo na tretji izvedbi evropskih iger.
Nastopilo je 5550 športnikov in športnikov, tri četrtine števila, ki se bori za olimpijska odličja. "To so bile v resnici OI v malem. Potekale pa so brez večjih zapletov. Poljska ogromno vlaga v šport. Poleg evropskih iger so v Malopoljski regiji v zadnjem času pripravili tudi SP v rokometu, odbojki in drugih športih. To je možno tudi zato, ker se je v zadnjih 15 letih Poljska gospodarsko zelo razvila, naredila je največji skok med vsemi državami v Evropi," je navedel Mohorič.
Pregled slovenskih medalj na prvih treh evropskih igrah:
Prve evropske igre v Bakuju v Azerbajdžanu leta 2015:
- zlato: Sašo Bertoncelj (gimnastika, konj z ročaji)
- srebro: Tina Trstenjak (judo, do 63 kilogramov)
- bron: Ana Velenšek (judo, do 78 kg), Rok Dragšič (judo, do 73 kg), ženska ekipa v judu;
Druge evropske igre v Minsku v Belorusiji leta 2019:
- zlato: Klara Apotekar (judo), Maja Mihalinec Zidar (atletika, 100 m), Toja Ellison (lokostrelstvo, sestavljeni lok), Teja Belak (gimnastika, preskok):
- srebro: Tjaša Ristić (karate, borbe do 61 kilogramov),
- bron: Maruša Štangar (judo);
Tretje evropske igre v Krakovu na Poljskem leta 2023:
- zlato: Kristjan Čeh (atletika, disk), Nika Križnar (smučarski skoki, velika skakalnica), Tyra Barada (kikboks, lahki kontakt do 50 kg)
- srebro: Tina Šutej (atletika, skok s palico), Maruša Mišmaš Zrimšek (atletika, 3000 m zapreke), Patrik Divković (taekwondo do 87 kg), Nika Prevc (smučarski skoki, srednja skakalnica), Tyra Barada (kikboks, na točke do 50 kg), Urška Gazvoda (kikboks, lahki kontakt do 60 kg), Tina Baloh (kikboks, na točke do 70 kg);
- bron: Lucija Tarkuš (športno plezanje, balvani), mešana ekipa v smučarskih skokih (Nika Prevc, Nika Križnar, Timi Zajc, Anže Lanišek).