Nedelja, 11. 8. 2019, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Skok v športno preteklost
Boksarska pionirka v svojem času slavnejša od moških, iz zgodovine pa skoraj izbrisana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,35
2
Slovenski boks trenutno povzdiguje mlada Ljubljančanka Ema Kozin, ki se je v zgodovino že vpisala kot najmlajša svetovna prvakinja v poklicnem boksu. Ampak že to, da si denar služi v športu, ki še danes večinoma velja za domeno moških, je dosežek. Zanj so zaslužne pionirke, ki so se skozi zgodovino upirale družbenim normam in tabujem ter se pogumno lotevale dejavnosti, ki naj bi bila, po prepričanju moških seveda, zanje prenevarna.
Sodobna interpretacija plakata z Elizabeth Wilkinson iz leta 1726:
Here's a closer look of our 'Disorder of the Nerves' t-shirt. #ElizabethWilkinson #Boxing #wmma #MartialArts pic.twitter.com/2ky3b6eOeu
— She Cries War (@shecrieswar) September 9, 2015
Čeprav se ženske v boksu, sploh profesionalnem, uveljavljajo šele v zadnjih desetletjih – v ZDA so prepoved ženskih profesionalnih boksarskih dvobojev odpravili šele leta 1993 –, so boksale, odkar ta šport obstaja. Zgodovinski podatki o boksarkah so skopi, a za prvo poklicno borko danes velja Angležinja Elizabeth Wilkinson, ki je bila v svojem času, v 20. letih 18. stoletja, izjemno priljubljena, celo bolj kot njeni moški kolegi. Borila se je tako z moškimi kot ženskami.
Vsi članki iz rubrike "Skok v športno preteklost"
Wilkinsonova – nejasno je, ali je to njeno krstno ime ali je za marketinške potrebe prevzela priimek v tistem času razvpitega boksarja, tatu in morilca Roberta Wilkinsona, ki je umrl na vešalih – je domnevno prihajala iz delavskega razreda kot velika večina takratnih borcev. Kot so izbrskali zgodovinarji, se je najverjetneje nekje med letoma 1722 in 1726 poročila z boksarjem Jamesom Stokesom, saj se je takrat začela pojavljati z imenom Elizabeth Stokes. (vir)
Prvi ženski profesionalno boksarski dvoboj
Večino podatkov o Elizabeth Wilkinson so ljudje, ki so raziskovali zgodovino ženskega boksa, zbrali iz časopisnih arhivov. Boksarske dvoboje, tudi ženske, so tisti čas oglaševali v časnikih. Glede na te vire se je prva uradna borba Elizabeth Wilkinson odvila junija leta 1722. Prek oglasa v časniku je izzvala rojakinjo Hannah Heyfield in jo prepričljivo premagala. Ta borba velja za prvi poklicni ženski boksarski dvoboj v Veliki Britaniji. Po prvi zmagi v borbi z denarno nagrado je postala del ekipe slavnega boksarja in boksarskega promotorja Jamesa Figga. Nastopala je v predborbah.
Kozinova podira mejnike
Ema Kozin je najmlajša svetovna prvakinja v profesionalnem boksu.
Slovenci imamo svetovno boksarsko prvakinjo in za nameček še najmlajšo v zgodovini. Ljubljančanka Ema Kozin je to postala leta 2017, ko je v Hali Tivoli premagala Kenijko Florence Muthoni. Stara je bila 18 let. Zdaj se 20-letna slovenska šampionka pripravlja na svoj 19. poklicni dvoboj (v statistiki ima 17 zmag in en neodločen izid). 6. oktobra se bo v Stožicah pomerila s Švedinjo Mario Lindberg.
Slovensko boksarko ceni tudi organizacija WBF, ki jo je kot posebno gostjo povabila na novembrsko svetovno konferenco. "Komaj 20-letna Ema Kozin - The Princess je še nepremagana svetovna WBF-prvakinja v srednji in supersrednji kategoriji. Ema je leta 2017 postala najmlajša svetovna prvakinja WBF, marca 2019 pa je postala najmlajša svetovna prvakinja WBF v dveh kategorijah. Je najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini profesionalnega boksa, ki nosi šampionska naslova v dveh kategorijah. V profesionalnem boksu je v samo treh letih dosegla rezultat 17-0-1. S tem je postavila neverjetne temelje za gradnjo zgodovinske zapuščine v boksu," v WBF povedo o Kozinovi.
Boksali brez rokavic, a v rokah držali kovance
Takratni boks je že bil športna atrakcija, a daleč od športa, ki ga poznamo danes. To so bile borbe brez rokavic, v katerih je bilo prepovedano zgolj grizenje nasprotnikov. Skoraj vse preostale danes nepredstavljive "tehnike", kot so davljenje, brcanje in spotikanje, so bile dovoljene, a so te prakse poskušali na različne načine izkoreniniti. Da borci in borke ne bi oslepili drug drugega, so promotorji vpeljali pravilo, da morajo v vsaki roki držati kovanec (pravilo polovice krone). Tako so zagotovili, da so imeli v borbi ves čas stisnjene pesti.
"Borki bosta oblečeni v lahka jopiča, kratki krili, pumparice ..."
Wilkinsonova je zmagovala, in čeprav je s svojim udejstvovanjem v moškem športu kršila družbene norme, je bila med ljubitelji boksa priljubljena. Ljudje so jo sprejeli kot pravo športnico. To, da je ženski boks resnična stvar, so na pamfletih in plakatih, s katerimi so oglaševali dogodke, poudarjali tudi s pripisom: "Borki bosta oblečeni v lahka jopiča, kratki krili, pumparice, obuti pa v čezkolenske nogavice." S tem zapisom so sporočili, da ne gre za kakšno takrat priljubljeno erotično predstavo, v katerih so dekleta, pretežno prostitutke, boksala zgoraj brez.
In honor of #SuffrageDay - #ElizabethWilkinson bare-knuckle boxing champion from Clerkenwell, England. known to be the first female boxer. pic.twitter.com/BxJK8aquTs
— Boxing Unscripted (@BoxUnscripted) September 20, 2017
Začetki "trash-talka"
Oglas za njen dvoboj z Irko Mary Welsch leta 1726 je bil objavljen v časniku The British Gazetteer z zanimivima nagovoroma obeh bork. "Jaz, Mary Welch, iz Kraljevine Irske, učena v plemeniti znanosti o obrambi, misleča, da sem edina ženska te vrste v Evropi, razumem, da v tem kraljestvu obstaja še ena, ki je večkrat nastopila na odrih. To je gospa Stokes, ki jo imenujejo slavna šampionka Anglije; tukaj jo vabim, da se sreča z mano, in s svojimi grozljivimi orožji bom njej in javnosti pokazala, da sta moja presoja in moj pogum nad njenima, o čemer sama ne dvomim," je zapisala izzivalka.
Stokesova oz. Wilkinsonova pa je Irki izzivalno odgovorila: "Jaz, Elizabeth Stokes, iz slavnega mesta London, kot dobro znana nepremagljiva mestna prvakinja zaradi svoje presoje in sposobnosti v omenjeni znanosti, ne bom iskala izgovorov, da bi ne sprejela izziva irske junakinje, ob tem pa ne dvomim, da bom ohranila ugled, ki sem ga do zdaj ustvarila, in dokazala, da mi privilegij branjenja moje dežele v tem častnem spopadu ni bil zaupan zaman."
V formalni vljudnosti povedanega je vseeno zaznati zametke draženja, tega, kar je danes povsem neprikriti "trash-talk", blatenje, žaljenje in izzivanje tekmecev. Wilkinsonova je bila priljubljena tudi zaradi duhovitih zbadanj. Eni od nasprotnic, voznici voza z oslovsko vprego (s tem se je pohvalila v izzivu), ki je prvakinji napovedala, da ji "bo morala na odru (bojišče so pred uveljavitvijo besede ring imenovali kar oder) priznati šampionskost, kar bo dodobra razveselilo vse njene prijatelje", je odgovorila: "Če se znana oslarica iz Stowa Newingtona drzne bojevati z menoj za deset funtov, ji lahko zagotovim, da srečanja ne bom zamudila, ob tem pa ne dvomim, da bodo udarci, s katerimi ji bom postregla, zanjo veliko težje prebavljivi kot vsi, ki jih je kadarkoli zadala svojemu oslu."
Ženski boks na svojo Rondo Rousey še čaka
Ženski boks še čaka svojo Rondo Rousey.
Ženski boks se sicer uveljavlja precej počasi, prvič so lahko boksarke na olimpijskih igrah nastopile v Londonu leta 2012, a tudi takrat in na igrah v Riu zanimivo brez Kubank. S Kube je v zgodovini prišlo cel kup amaterskih boksarskih šampionov, a ženske na tem karibskem otoku v boksu ne smejo sodelovati. To je tam še danes izključno moška dejavnost.
Za popularizacijo ženskega boksa so v 90. letih prejšnjega stoletja veliko naredile Christy Martin, Lucia Rijker in predvsem hčerka velikega Muhammada Alija Laila Ali, nato se je razvoj upočasnil. Na svojo Rondo Rousey, ki je popularizirala ženski MMA v UFC, ameriški boks še čaka. Morda bi lahko bila borka, ki bo ameriški in z njim svetovni ženski boks popeljala v višjo sfero, Claressa Shields, boksarka srednje kategorije, ki je po dveh olimpijskih naslovih iz Londona in Ria leta 2016 prestopila med profesionalke in odtlej nanizala devet suverenih zmag. Shieldsova ima potencial, da postane prava zvezdnica. Če ji uspe, bo to dobro za vse, tudi za Kozinovo.
Še 150 let po smrti priljubljena in spoštovana
Za dedka britanskega boksa je obveljal James Figg.
O številnih dvobojih Wilkinsonove ni drugih podatkov, kot je najava oziroma oglas v časniku, a tudi v zadnjih virih o njeni karieri piše, da je nepremagana. Bila je tudi učiteljica oziroma trenerka, zapisi govorijo o njenih učencih, a nič o njihovem spol. O Wilkinsonovi po letu 1730 ni bilo dokumentiranega nič več, zato ni natančno znano, kaj se je z njo dogajalo kasneje.
V času svojega zadnjega zabeleženega boksarskega dvoboja, leta 1728, je bila ta "mojstrica samopromocije" izjemno priljubljena in spoštovana, še 150 let po njeni smrti so njene borilne dosežke slavili številni pisci. Ob koncu 19. stoletja pa se je zgodil preobrat, Wilkinsonovo so potisnili v pozabo, kot pionirja boksa, ki je tedaj postal dobro reguliran šport s pravili in tudi formalno organiziran, pa izpostavili Jamesa Figga, njenega promotorja.
Izbrisana iz zgodovine
Zgodovinar Christopher Trasher je prepričan, da je bil zgodovinski izbris Wilkinsonove načrten. O tem je napisal knjigo z naslovom Izginotje: Kako je premikanje meja spola motiviralo odstranitev boksarske prvakinje iz osemnajstega stoletja Elizabeth Wilkinson iz zgodovinskega spomina (Disappearance: How Shifting Gendered Boundaries Motivated the Removal of Eighteenth Century Boxing Champion Elizabeth Wilkinson from Historical Memory).
Čeprav je bila Stokesova oz. Wilkinsonova še v 19. stoletju veliko bolj znana od Figga, se je to v 20. stoletju spremenilo. Viktorijanska Anglija je Figga povzdignila v dedka britanskega boksa, Wilkinsonovo pa potisnila v pozabo, trdi Thrasher.
2