Nedelja, 28. 7. 2019, 4.00
5 let, 4 mesece
Skok v športno preteklost
Festival mladih, zaradi katerega so ljudje umirali od lakote #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,61
22
Pred tridesetimi leti, leta 1989, je v Severni Koreji potekal 13. festival mladih in študentov. Posledice tega festivala so bili gospodarski zlom države, revščina in dobesedno stradanje tamkajšnjega prebivalstva. Bil pa je to največji tovrstni festival, ki je bil kadarkoli organiziran.
📸: 13th World Festival of Youth and Students, 1989 Pyongyang, DPRK pic.twitter.com/78qUQUmyRe
— CommunistPartyCanada (@compartycanada) October 4, 2017
Znano je, da so tovrstne festivale večinoma organizirale države vzhodnega bloka in te dogodke izkoriščale za širjenje komunistične propagande. Prvi festival mladih in študentov je bil organiziran leta 1947 v takratni Češkoslovaški, zadnji pa leta 2017 v Rusiji.
Odgovor na olimpijske igre v Seulu
Največji pečat je leta 1989 pustil festival v Pjongjangu, v prestolnici Severne Koreje. Predvsem je bil ta dogodek odgovor na olimpijske igre leta 1988, ki so potekale v Južni Koreji, natančneje v Seulu. Severnokorejci so bili prepričani, da bi morali biti soorganizatorji teh olimpijskih iger. S tem namenom so začeli graditi megalomanske športne objekte, a so pozneje doživeli hladno prho. Mednarodni olimpijski komite je namreč zavrnil njihovo pobudo in organizacijo olimpijskih iger prepustili le Južnokorejcem. Severnokorejci so tiste igre zato bojkotirali, k bojkotu pa pozvali tudi zaveznici Kitajsko in takratno Sovjetsko zvezo, ki pa sta preslišali njihov poziv.
📸: 13th World Festival of Youth and Students, 1989 Pyongyang, DPRK pic.twitter.com/Rzv87v9D2O
— CommunistPartyCanada (@compartycanada) October 4, 2017
Za organizacijo porabili četrtino letnega državnega proračuna
Zdelo se je samo po sebi umevno, da bodo Severnokorejci odgovorni za organizacijo festivala mladih in študentov, saj je šlo za nekakšne olimpijske igre za socialistični blok. S tem so želeli dokazati, da so tudi oni sposobni organizirati velike dogodke, izkazalo pa se je, da so pri vsem skupaj pretiravali. Severnokorejsko vodstvo je za organizacijo tega festivala porabilo kar četrtino letnega državnega proračuna, in sicer več milijard evrov.
Zgradili stadion, ki je še danes največji na svetu
Že dovolj zgovoren je podatek, da so za te igre zgradili ogromen športni stadion, ki še danes velja za največjega na svetu (May Day stadion), sprejme pa kar 150 tisoč gledalcev. Prav tako so začeli graditi ogromen hotel (105 nadstropij), ki pa ni bil nikoli dokončan. Uvozili so tudi več kot tisoč avtomobilov znamke Mercedes in s tem želeli pokazati ves prestiž festivala.
Na 13. festivalu, ki je trajal osem dni (od 1. do 8. julija) so gostili okrog 22 tisoč mladih iz 177 držav. Festival ni bil namenjen samo tekmovanju, ampak je bila na sporedu tudi cela vrsta političnih razprav in drugih dejavnosti. Slogan iger se je glasil "Za antiimperialistično solidarnost, mir in prijateljstvo".
Lim Su-Kyung apologizes June 04 in Seoul for her remarks against North Korean defectors.Where can I dump this rubbish! pic.twitter.com/LV294Vej
— FREEDOMS GUARDIAN (@kyc7006) June 17, 2012
Ko je prišla domov, je dobila kazen petih let zapora
Tako kot so Severnokorejci bojkotirali olimpijske igre v Seulu, so imeli leta 1989 na festivalu mladih prepoved udeležbe Južnokorejci. Tega ni upoštevala Lim Su-kyun, ki se je srečala s takratnim vodjo Severne Koreje Kim Il-sungom. Lim Su-kyun so takrat poimenovali "cvet združitve" in bila je prva zvezda festivala. Ko se je mlada aktivistka vrnila domov, so jo obsodili na pet let zapora, a so jo zaradi lepega vedenja po dveh in pol izpustili. Lim Su-kyun je vse do danes ostala aktivistka in političarka.
Rokenrol ali hudičeva glasba
Če so imeli v določenem pogledu popolni nadzor nad igrami, pa ga niso mogli imeti pri zabavah mladih. Iz malih zvočnikov se je slišal rokenrol. Severnokorejci do takrat še niso slišali te zvrsti glasbe, ki pa jim je sedla v ušesa, ob čemer so se zabavali. To organizatorjem ni bilo po godu, zato so rokenrol označili za hudičevo glasbo ali glasbo imperialističnega satana. To pa še zdaleč ni bila edina težava Severnokorejcev.
Hude posledice in stradanje naroda
Če so olimpijske igre v Seulu za Južno Korejo pomenile razvoj in prepoznavnost, je festival mladih leta 1989 Severno Korejo pahnil v bankrot. V tistem obdobju je padel Berlinski zid in v večini Vzhodne Evrope je bilo konec hladne vojne. Država je padla v hudo krizo, zaradi katere se ni mogla pobrati več kot desetletje.
V zgodnjih devetdesetih letih sta Kitajska in Sovjetska zveza umaknili subvencije za živila. Severnokorejsko kolektivno kmetijstvo je zaradi takratnih hudih poplav in pozneje sušnih obdobij padlo v hudo krizo. Posledično je to pomenilo pomanjkanje hrane in lakoto, zaradi katere je po nekaterih podatkih umrlo od dva do tri milijone prebivalstva.
22