Ponedeljek, 26. 9. 2016, 20.00
6 let, 7 mesecev
Sportalov zakaj/Sportalov zato
Zakaj je boksarski ring v resnici kvadraten?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Z zanimivim vprašanjem o obliki ringa se pogosto pozabavajo predvsem angleško govoreči ljubitelji boksa, saj gre za nekakšen slovnični nesmisel, ring namreč v angleščini pomeni obroč, boksarsko bojišče pa je kvadratne oblike.
Vse skupaj ima kot vedno zgodovinsko ozadje, izraz ring namreč izvira iz časa, ko boksarskih pravil, z njimi pa seveda tudi predpisane oblike in dimenzij boksarskega bojišča, še ni bilo. V času, ko so bili "boksarski" obračuni bolj ali manj zgolj dogovorjeni ulični pretepi za denar, so gledalci okoli bojujočih se silakov sklenili obroč.
Prav tam se je skoval izraz ring, torej obroč ali krog, ki je nato kljub poznejši uveljavitvi natančnih pravil, ki boksarsko bojišče definirajo kot z vrvmi omejen kvadraten prostor, ostal v uporabi vse do danes.
Na obliko ringa so vplivali gledalci
Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. Na obliko danes splošno uveljavljenega boksarskega ringa so močno vplivali prav gledalci.
Primitivni boksarski dogodki v Angliji 17. in 18. stoletja so namreč pritegnili množice ljudi. Ti so pogosto vplivali na potek bojev, saj so imeli možnost katerega od borcev ovirati, drugemu pomagati, zato ni čudno, da so se pisci prvih resnih pravil, s katerimi so konec 18. stoletja ta divjaški šport želeli civilizirati, lotili tudi vprašanja neposrednega stika med borci in gledalci.
Prva pravila leta 1743, o ringu šele 1838
Prva formalna pravila, ki so boks že ločila od navadnega uličnega pretepanja, v katerem je bilo bolj ali manj dovoljeno vse od davljenja, metov, do udarcev z glavo in grizenja, je leta 1743 spisal angleški borec John "Jack" Broughton. Užaloščen po smrti enega od svojih tekmecev, ki je življenje izgubil po pretepu, kar se je tedaj dogajalo precej pogosto, je uveljavil pravilo, da se dvoboj prekine, ko je eden od borcev na tleh.
Vsakemu, ki se znajde na tleh, je namenjenih 30 sekund, da si opomore in nadaljuje z borbo ali pa dvoboj preda. Prepovedal je prijeme in udarce pod pasom, navijal pa je tudi za ograjeno in od gledalcev ločeno bojišče, a to pravilo ni bilo sprejeto.
Danes je boksarsko bojišče standardizirano.
Do prvega predpisanega ringa, kot ga poznamo danes, je prišlo šele s sprejetjem Londonskih pravil leta 1838, v katerih je zapisano, da mora biti boksarski ring z vrvmi ograjen prostor s površino 24 kvadratnih čevljev. Vrvi so morali obesiti v dveh vrstah na osem količkov.
Priljubljeni kvadratni krog
Najbolj znan komplet pravil, pravila Markiza Queensberryja iz leta 1867, ki so vpeljala še danes uporabljana pravila o zaščitni opremi, časovni omejitvi rund, sodniškem nadzoru in temeljito prevetrila ter civilizirala brutalno pretepaštvo, se ringu niti niso posvečala. Do takrat je bila z vrvmi zamejena kvadratna platforma že uveljavljena, prav tako izraz ring, celo tako, da so ga pogosto omenjali kot kvadratni krog (squared circle).
Danes je boksarski ring bolj zapletena konstrukcija, povzdignjen prostor s prožno podlago, ograjen s štirimi vzporednimi vrvmi, a v osnovi še vedno kvadrat. Dimenzije določajo boksarske organizacije vsaka zase, stranica standardnega ringa pa variira od 4,9 do 6,1 metra.
