Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matej Podgoršek COVER1

Sobota,
13. 5. 2023,
4.00

Osveženo pred

1 leto, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,56

Natisni članek

fitnes rehabilitacija poškodba Tilen Demšič Alen Gajser Jeffrey Herlings Jan Pancar MXGP motokros Boštjan Renko bodybuilding Honda Tim Gajser Tim Gajser

Sobota, 13. 5. 2023, 4.00

1 leto, 1 mesec

Sobotni intervju: Boštjan Renko

Občudoval Schwarzija, osvajal nagrade v bodibildingu, danes "gradi" prvaka Gajserja

Matej Podgoršek COVER1

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,56
Boštjan Renko | Boštjan Renko je kondicijski trener Tima Gajserja od leta 2018. Od takrat je bil ta trikrat svetovni prvak. | Foto Grega Valančič/Sportida

Boštjan Renko je kondicijski trener Tima Gajserja od leta 2018. Od takrat je bil ta trikrat svetovni prvak.

Foto: Grega Valančič/Sportida

Od malega je občudoval Arnolda Schwarzeneggerja, odrasel je v stričevem fitnesu in tudi sam postal tekmovalec v bodibildingu. Danes je osebni trener, ki ga širša javnost pozna kot kondicijskega trenerja petkratnega svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja. Boštjan Renko nam je v Sportalovem sobotnem intervjuju podal vpogled v Timovo okrevanje po zlomu stegnenice, kar je lahko koristno za druge, ki se vračajo po težkih poškodbah. "Skupaj imava tri naslove svetovnega prvaka in jih bova nabrala še kar nekaj." Predstavil nam je še svoje delo in kariero bodibilderja. "Veliko je trenerjev, se pa sprašujem, koliko jih je kakovostnih."

Madrid Ruben Fernandez Honda
Sportal Motokros ni edini razlog, da se je zgledoval po Gajserju

Boštjan Renko | Foto: Grega Valančič/Sportida Boštjan Renko Foto: Grega Valančič/Sportida "Gradimo prvake." S tem sloganom svoj posel Fit Renko Team predstavlja Boštjan Renko, 39-letnik s Ptuja, ki je tako rekoč odrasel v stričevem fitnesu, enem od sploh prvih v Sloveniji. Navdušen nad natreniranimi mišicami Arnolda Schwarzeneggerja se je začel aktivno ukvarjati z bodibildingom v najstniških letih. Pred desetletjem je bil eden od naših najuspešnejših bodibilderjev, nagrade je osvajal na mednarodnih tekmovanjih. Danes je vodja fitnesa na Ptuju in osebni trener, tako bodibilderjev kot povsem običajnih ljudi, ki želijo shujšati ali oblikovati svoje telo. In je tudi kondicijski trener profesionalnih športnikov. Širša javnost ga je spoznala po zaslugi njegove najslavnejše stranke. To je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser. Prijatelja sta od mladih nog, od leta 2018 pa sodelujeta tudi poslovno in odtlej je Makolčan osvojil še tri lovorike v elitnem razredu svetovnega prvenstva. Po Boštjanovi zaslugi je Tim najbolje pripravljen v karavani MXGP. Pred letom in pol mu je pomagal pri ekspresni, zgolj enotedenski vrnitvi po zlomu ključnice, zdaj pa se spopadata z najtežjim izzivom doslej – da bo tovarniški voznik Honde fizično pripravljen za vrnitev na motor, takoj ko se bo zlomljena stegnenica povsem zacelila. 

Sobotni intervju | Foto:

Tim se je po poškodbi nekoliko odmaknil od oči javnosti, zato nam lahko vi najbolje poveste, kakšno je njegovo trenutno stanje po februarskem zlomu in operaciji stegnenice.
Kondicijsko je njegovo stanje že zelo dobro. A moramo za vrnitev na motor še malo počakati, saj se kost še ni povsem zacelila, nima še prave gostote. Zato stroka še odsvetuje motor, saj bi lahko kost počila na delu, kjer je bila poškodovana, in bi bili spet na začetku zdravljenja. Tega pa si ne želimo.

Svetovni prvak Tim Gajser po vrnitvi iz bolnišnice domov (konec februarja) | Foto: Osebni arhiv Svetovni prvak Tim Gajser po vrnitvi iz bolnišnice domov (konec februarja) Foto: Osebni arhiv Za kako resno poškodbo je šlo?
Moramo se zavedati, da je stegnenica največja kost v našem telesu. Šlo je za čisti prelom kosti. Med operacijo so mu vstavili v kost železno palico, vijake. Telo potrebuje svoj čas, da se kost poveže okoli palice in močno zaceli. Ni še prave gostote. Že manjši udarec, če bi z nogo na motorju zadel v zemljo ali kakšno bankino ali pri večjem skoku, bi bil lahko taka sila, da bi kost na istem delu spet počila. In tako bi vrnitev podaljšali za nekaj mesecev. Zato poslušava stroko in poskušava izklopiti svoj ego. Čakamo na zeleno luč.

Spomnim se, da ste mi po poškodbi Timove ključnice dejali, da je na fizioterapiji kar omedleval od bolečin. Zlom stegnenice pa je še precej resnejša stvar.
Sam je rekel, da takšnih bolečin kot zdaj pri prelomu stegnenice ni še nikoli doživel. Tudi trajalo je vsaj 10 minut, da so do njega prišli zdravniki, da so mu lahko pomagali. Rekel je, da je bila bolečina neznosna. Če želiš hiter napredek, pa moraš iti prek meje bolečine tudi pri rehabilitaciji. Na vajah, na terapijah so prisotne bolečine. Tudi zdaj tako kot pri zlomu ključnice sva sodelovala s fizioterapevtom Matejem Čebokljem. On je res profesionalec na svojem področju. Obiskuje tudi še druge terapevte. Ima tudi maserko, ki hodi k njemu na dom in dela terapije s posebnimi napravami, magneti. Tako da ima vsak teden še od štiri do pet terapij, od masaž do vsega. Ima torej tudi zelo dobro regeneracijo. Dvakrat na dan pa ima kondicijski trening. Ima kar pester urnik, kot med sezono, le da ga zdaj ob koncih tedna ni na prizorišču dirk.

Torej še čuti bolečine?
Bolečine še čuti v določenem kotu upogiba kolena, kjer ima vijake. Ti so namreč tik nad vezmi. Bolečine počasi izginjajo, so pa še prisotne. Gibljivost je že zelo dobra, skoraj popolna. Kondicijsko je na zelo dobri ravni. A še vedno paziva. Ne delava še s težo. Ne pretiravava. Poskušava nadomestiti mišično maso, ki jo je izgubil.

Boštjan Renko nam je opisal okrevanje Tima Gajserja. | Foto: Grega Valančič/Sportida Boštjan Renko nam je opisal okrevanje Tima Gajserja. Foto: Grega Valančič/Sportida Časovnice za vrnitev na motor, za vrnitev na dirke torej še naprej ni?
Časovnice nimamo. Dokler prvič ne poskusimo na motorju. Ko bo prvič na motorju, bo videl, kako se počuti na njem. Lahko bi bilo to zelo hitro po začetku treninga na motorju, lahko pa bi se zavleklo. Če se ne bo počutil stoodstotno, bo morda treba še kaj dodelati. A ker je kondicijsko na zelo dobri ravni, bi bilo lahko zelo hitro. Vsak dan opravi trening ali dva. Kondicijsko bo, kako pa bo z nogo, pa bomo videli šele po prvem treningu na motorju. Cilj vsekakor je, da bo še to sezono sedel na motor in tekmoval s svojimi tekmeci. Datuma še ne moremo določiti.

Letošnje prvenstvo je po zdaj že šestih izpeljanih dirkah zanj izgubljeno, tako si je res bolj pametno vzeti nekaj več časa za rehabilitacijo, kajne?
Prvenstvo je v boju za naslov prvaka izgubljeno, a cilj je vseeno, da čim prej pride na motor. Toda naš cilj je, da pride na motor 110-odstotno pripravljen, ne pa, da se samo vozi in tvega poškodbo. Stremimo k temu, da ga res dobro pripravimo, da bo tako dobro pripravljen kot pred začetkom sezone.

Francija Tim Gajser
Sportal Razočarani Gajser prvič o svojem okrevanju

Na obisku v fitnes studiu, ki ga na Ptuju vodi Boštjan Renko. | Foto: Grega Valančič/Sportida Na obisku v fitnes studiu, ki ga na Ptuju vodi Boštjan Renko. Foto: Grega Valančič/Sportida

Daljša odsotnost z dirk ni najboljša. To zdaj vidimo pri Jeffreyju Herlingsu, ki je bil brez dirke leto in pol in je potreboval kar nekaj voženj skupaj s tekmeci, da spet dirka kot v najboljših časih.
Zelo dobro bi bilo, če se vrne še letos. Na začetku imajo dirkači vedno nekaj težav s tako imenovanim arm pumpom (zategnjenimi rokami, op. p.). Zato potrebujejo nekaj dirk, da se vrnejo v ta ritem tekmovanja. Ko ujame ritem, bo sezone sicer konec, a bo to zanj dobra odskočna deska. Lahko bo namreč začel trenirati že za naslednjo sezono. Preostali dirkači bodo izčrpani, potrebovali bodo premor, Tim bo pa že stopnjeval formo za naslednjo sezono. Da bo svež in dobro pripravljen za začetek nove sezone. 

Tim Gajser | Foto: Grega Valančič/Sportida Tim Gajser Foto: Grega Valančič/Sportida Po operaciji so bili prvi dnevi namenjeni počitku, fizioterapiji, kdaj pa sta začela kondicijske vaje?
Tri tedne po poškodbi sva začela trening zgornjega dela telesa. To so bile vaje, s katerimi ni obremenjeval spodnjega dela. Pa mogoče dve, tri vaje z elastikami za spodnji del telesa. Cilj je bil, da se čim prej vrne v telovadnico, da ohraniva čim več mišičnega tkiva, mišične mase. Zelo pomembno je, da športnik ne izgubi mišične mase, da se lahko hitreje vrne v dobro formo. Mislim, da je izgubil samo tri kilograme in pol, štiri kilograme. Nekaj jih je že pridobil nazaj, a nekaj dela naju še čaka, da pride v stanje pred poškodbo. Kondicijsko je na dobri poti. Po treh tednih sva torej že začela telovaditi. Dva, tri tedne zatem je začel voziti sobno kolo in nato hitro prišel na kolo, se vozil na Areh. Nogo že lahko obremenjuje, a ne pretiravava, da ne tvegava nove poškodbe.

Za vrhunske športnike je pomembno, da se čim prej vrnejo v telovadnico. Je pri njih izguba mišične mase, če na primer teden dni povsem mirujejo, res veliko večja kot pri običajnih ljudeh?
Vsekakor. Če smo navajeni vsak dan trenirati, dvigovati sintezo beljakovin v mišici, imamo določeno mišično maso. To vzdržujemo s pravilno prehrano, s pravilnimi treningi. Ko pa mišica ni obremenjena, se še posebej pri poškodbah nog zelo hitro pojavi upad mišične mase. In te ni preprosto dobiti nazaj. Zato je bilo pomembno, da hitro začneva vsaj treninge zgornjega dela telesa, saj takrat malo spodbudimo telo, malo pospešimo krvni obtok po mišicah. Mišice dobijo več hranil. Mislim, da smo tako kar veliko mišične mase ohranili. Nekaj odstopanj je še, a mislim, da bo to do svoje prve dirke ujel.

Boštjan Renko | Foto: Grega Valančič/Sportida Boštjan Renko Foto: Grega Valančič/Sportida Podobno je najbrž tudi z gibljivostjo sklepov?
Res je. In je tudi že kar zelo dobra. Majhni hematomi so v predelu poškodbe še prisotni in povzročijo nekaj bolečine. Pomembno pa je tudi psihično počutje. Če te nekaj boli, nisi stoodstoten, v sebi nosiš strah. Ko pa ni več bolečin, si lahko z gibljivostjo, počutjem hitro na samem vrhuncu.

Večina od nas, navadnih državljanov, po taki poškodbi ne bi mogla tako hitro v telovadnico, na kolo, kajne?
Vsekakor. Še zanj smo se čudili, da je lahko začel tako hitro trenirati in je šel na kolo. Od vsakega posameznika je odvisno, koliko si upa iti do bolečine pri treningu, koliko ima motivacije, kje ima bolečinski prag oziroma koliko je mentalno sposoben, kje so njegovi cilji. In Tim ima dobro začrtane cilje, želi se hitro vrniti na motor, mislim, da mu bo to tudi uspelo.

Vemo, kako zagnan je Tim, da ne more brez fizične aktivnosti, brez motorja, ga je bilo treba kaj brzdati, da ne bi pretiraval?
Delava zelo z glavo. Poskušava izklopiti ta svoj ego. Delava stvari, ki so varne za njegovo trenutno stanje. Ne pretirava s težo in vajami, ki bi bile lahko nevarne. Zato paziva, kaj delava. Vsekakor pa sva zagnana. Popestriva si treninge s kakšnim tekmovanjem med seboj. Vedno se nama dogaja kaj pozitivnega, vedno sva nasmejana. Motivacije je veliko. Ni me strah, da to ne bi bilo hitro sanirano. Ko bo kost dala zeleno luč, da gremo lahko na motor, bo zelo hitro na vrhuncu svoje kondicijske pripravljenosti.

Tim Gajser | Foto: Grega Valančič/Sportida Tim Gajser Foto: Grega Valančič/Sportida Kako pa sta se spopadla z dejstvom, da bo treba izpustiti več dirk, potem ko je bilo za vama zelo uspešno pripravljalno obdobje?
Tako on kot vsi okrog njega smo bili zelo potrti. Kondicijske priprave so bile zelo zelo težke. Nagajalo nama je vreme. Zmrzovala sva na pripravah na Sardiniji. Vsak dan sva vseeno opravila dva treninga. Ni bilo preprosto, a je bil kondicijsko vseeno zelo dobro pripravljen. V Rioli na mivki je na testiranjih vozil sekundo, dve boljše od preostalih. Zelo mi je žal, da ni mogel začeti sezone. Ko zdaj gledam dirke, se mi nihče ne zdi suvereno pripravljen, da bi bil boljši od drugih. Mislim, da bi Tim lahko letos pokazal, da je bil v veliki prednosti, kar zadeva kondicijo in vse drugo. Nekaj dni po poškodbi je bil malo razočaran, ampak motivacija je hitro prišla nazaj. Staknili smo glave, naredili načrt, kakšna bo rehabilitacija. Po operaciji je bil že kar pozitivno naravnan. 

Madrid Jeffrey Herlings KTM
Sportal Rekorder, ker ima toliko zmag v MX2: "To je sr***! Zmaga je zmaga."

Tima pozna od mladih nog, sta tudi dobra prijatelja. Njegov trener pa je od leta 2018. | Foto: Grega Valančič/Sportida Tima pozna od mladih nog, sta tudi dobra prijatelja. Njegov trener pa je od leta 2018. Foto: Grega Valančič/Sportida

Kako dolgo se že poznata s Timom, od kdaj aktivno sodelujeta?
Lahko bi rekel, da ga poznam že od rojstva. Na fitnes je začel k meni hoditi z bratom tam leta 2014, 2015. Večinoma sem jima le pokazal vaje in sta sama trenirala. Sama pa sva začela intenzivno sodelovati leta 2018. Takrat je spet postal svetovni prvak. Zdaj imava skupaj tri naslove svetovnega prvaka in mislim, da jih bova nabrala še kar nekaj.

Tim je v teh šestih letih res naredil izjemen fizični napredek.
Iz leta v leto še naprej napreduje. Pred pripravami, med dirkami, na dva, tri mesece mu naredijo v Italiji določene teste za vse psihofizične sposobnosti. In po teh grafih vidimo, da je zelo dobro pripravljen in da tudi napreduje. Zdaj mu sledijo tudi drugi dirkači in so iz leta v leto bolje pripravljeni. Zmeraj moraš stremeti k temu, da nekaj izboljšaš. Vedno si poskušava izmisliti kakšno novo vajo.

Za motokrosiste pripravlja posebne vaje. Vedno se poskuša spomniti česa novega. | Foto: Grega Valančič/Sportida Za motokrosiste pripravlja posebne vaje. Vedno se poskuša spomniti česa novega. Foto: Grega Valančič/Sportida So za motokrosiste specifične vaje?
Da, to niso klasične fitnes vaje. Veliko je vaj s prosto težo, gledati moramo, da smo čim bolj mobilni, da nimamo zategnjenih mišic, da so te prožne. Gibljivost, vzdržljivost sta pomembni. Vse to je treba združiti v celoto. Med dirko gledam, kje je treba še kaj dodati. Eni potrebujejo več kondicije, drugi več vzdržljivosti. In tako prilagajamo treninge.

Motokrosisti pravzaprav niso tako krepki, večina je precej suhih, a zelo mišičastih.
Niti ni cilj, da bi bili, saj so z vsakim odvečnim kilogramom počasnejši. Mišice so tudi velik porabnik energije. Oni pa morajo čim energije privarčevati, da zdržijo vso dirko. Ne smejo biti pretežki, preobilni. Ko slečejo dres, vidimo, da so zelo definirani. Tim ima na sebi zelo majhen odstotek maščobe, skoraj kot kak fitnes tekmovalec sredi sezone. Res ima samo tisto kakovostno mišično maso in to moramo kar najbolj izkoristiti, da jo zna uporabiti v svojo korist.

Tim ni več edini motokrosist, ki sodeluje z vami?
Delam tudi z dvema voznikoma, ki vozita za Timov klub. To sta Alen Gajser in Tilen Demšič. Občasno hodijo k meni tudi drugi, sestavljam jim treninge. V zadnjih dveh, treh letih imam kar nekaj motokrosistov in tudi novi prihajajo. Zagnani so kot Tim.

Tim Gajser Honda Tiga243Land
Sportal Po Gajserju prihaja Gajser, Tim predstavlja Alena #video

Tim Gajser lani poleti na treningu na progi Tiga243Land.  | Foto: Grega Valančič/Sportida Tim Gajser lani poleti na treningu na progi Tiga243Land. Foto: Grega Valančič/Sportida

S športniki pri kondicijskih treningih in pri okrevanju delate ena na ena, osebni pristop je pri tem zelo pomemben, kajne?
Ali je to športnik, ali gre za poškodbo, ali je to nekdo, ki pride samo trenirat, hujšat, najprej naredimo analizo poškodbe oziroma stanja posameznika. Potem pa poskušamo povrniti mišično maso, doseči stabilnost sklepa. Ne dela se po kaki shemi, ampak sistematično. Rehabilitacija se prilagodi poškodbi: najprej stabilizacijske vaje, nato statične, dinamične vaje. Vse mora biti sestavljeno načrtno. Da je ne ponovimo. Večkrat se poškodba zgodi zaradi mišičnega ravnovesja in je treba malo stopiti nazaj, pogledati, zakaj je do tega prišlo. Včasih kakšna mišična skupina malo zaostaja in je treba narediti mišično ravnovesje. S tem lahko tudi preprečimo poškodbe. Moj cilj pri športnikih je, da je razporejeno razmerje mišične mase. Vsak šport ima svojo posebnost in posamezne mišične skupine gredo v svoje ekstreme. Zato moramo manj razvite mišične skupine prilagoditi, da ne pride do poškodb.

Osebni trener na Ptuju | Foto: Grega Valančič/Sportida Osebni trener na Ptuju Foto: Grega Valančič/Sportida S koliko ljudmi trenutno delate kot osebni trener?
Imam tudi spletno trenerstvo. Tam imam od 10 do 15 strank. Dobrih 10 pa imam še tukaj, ena na ena. Nekaj je rednih, ki imajo vsak teden treninge. Nekaj pa je takih, ki hodijo k meni občasno, na kakšna razgibavanja, na rehabilitacije. Delam tudi z osebami s posebnimi potrebami, enkrat na teden imam treninge z njimi. Stranke so zelo raznolike: malo športnikov, malo hujšanja, malo rehabilitacije.

Vodja Fitnes studia Popaj ste od leta 2004, a na vaši osebni spletni strani piše, da ste v njem praktično odrasli.
Moj stric je ta fitnes ustanovil sam leta 1990. Takrat sem bil star šest let. In sem sem zahajal vsak dan. Najprej sem se tukaj večinoma igral. Ob koncu osnovne šole sem začel sam trenirati in pozneje tudi tekmovati v fitnesu in bodibildingu. Tako imam za sabo približno 25 let treninga, izobraževanj, licenc. Stremim k temu, da se izboljšujem, izpopolnjujem znanje, da bodo stranke zadovoljne in še boljše.

Ves čas se izobražuje. | Foto: Grega Valančič/Sportida Ves čas se izobražuje. Foto: Grega Valančič/Sportida Zanje pridobivate z izobraževanji in tudi z izkušnjami. Fizioterapija in osebno trenerstvo sta področji, ki se ves čas razvijata.
Res je. Največ so izkušnje, a vsako leto poskušam iti vsaj na tri, štiri seminarje, sam veliko prebrati. Obiskujem seminarje za rehabilitacijo, zdrav način treninga hrbtenice, ne samo klasičnega fitnesa. Da imam čim širši pogled na vse skupaj. Tako lažje saniraš poškodbe. Vse to se moraš naučiti, da stranki res pomagaš in je ne vodiš v drugo skrajnost. Z nepravilnimi vajami lahko hitreje kaj poslabšamo kot izboljšamo. Ravno ta konec tedna imam seminar na področju rehabilitacije mehkih fascialnih tkiv. Največ pa sem se naučil iz svojih izkušenj, poškodb, ki sem jih imel skozi svojo kariero, ob karierah svojih strank. Leta 2009 sem imel sam poškodbo, sicer v prometni nesreči, zdrs medvretenčne ploščice. Sem imel že dva datuma za operacijo, a še vedno nisem šel. Z vadbo, raztezanjem, izobraževanji sem se poskušal izobraziti tako, da sem to popravljal z vajami. Malo sem poskušal spremeniti statiko telesa. In iz takih stvari sem se tudi veliko naučil. 

AMZS športnik leta 2022
Sportal "Imam sobo za pokale, ampak je že zdavnaj premajhna" #video

Tekmoval je v bodibildingu. Na tekmovanju Arnold classic je bil drugi in tretji.  | Foto: Grega Valančič/Sportida Tekmoval je v bodibildingu. Na tekmovanju Arnold classic je bil drugi in tretji. Foto: Grega Valančič/Sportida

Omenili ste že, da ste tudi tekmovali v fitnesu in bodibildingu. Povejte nam več o tem.
Tekmoval sem med letoma 2002 in 2015. V bodibildingu sem imel kar lepe rezultate. V mladinski kategoriji sem bil nekajkrat svetovni prvak. Na Arnold classicu sem bil drugi in tretji. To je kar prestižno tekmovanje. Za sabo imam 28 tekmovanj. Sliši se malo, a v bodibildingu je tako, da se pol leta pripravljaš za eno ali dve tekmovanji. Ni kot v motokrosu, ko je dirka vsak teden. Čeprav že 10 let ne tekmujem več, mislim, da imam v svoji kategoriji še vedno nekaj najboljših rezultatov v Sloveniji.

Osvajal je nagrade. | Foto: Grega Valančič/Sportida Osvajal je nagrade. Foto: Grega Valančič/Sportida Vaš vzornik od malega pa je bil Arnold Schwarzenegger?
Res je. Ko sem bil majhen fantič, so bile tu v fitnesu športne in fitnes revije. In sem gledal slike v teh revijah, ga občudoval. Vedno mi je bil vzor. Ne samo na področju bodibildinga, tudi na poslovnem področju. Poglejte samo, na koliko področjih je bil najboljši. Težko bo kdo ponovil tak uspeh. Bodibilding, politika, film. Je tudi dober motivator. Morda kdo kdaj gleda njegove motivacijske videe. Vsaka čast, da je prišel iz Avstrije na sam vrh. Dosegel je vse svoje cilje. Nekajkrat sem ga srečal na tekmovanju Arnold classic, ki ga prireja on. Žal se sicer nisva pogovarjala, imam pa fotografijo z njim.

Kako je danes z bodibildingom? Občutek imam, da je bil nekoč bolj razširjen ali pa se je vsaj več govorilo o njem.
Še vedno se veliko mladih odloča za ta šport. Morda malo manj za ekstremni bodibilding. Te težke kategorije so res ekstremne, tudi meni niso všeč. Ustvarili so nove kategorije: na primer classic physique. To pomeni, da je omejena z višino in težo. To je klasika starega bodibildinga, ki je primerljiva z bodibilderji iz časov Schwarzeneggerja. In te kategorije so kar priljubljene. 

Trenirate tudi vi kakšnega bodibilderja?
Ravno zdaj sem treniral enega iz Črne gore. Zlatko Šekularac. Bil je na evropskem prvenstvu. V zadnjem mesecu in pol sva osvojila tri kolajne. Vedno imam za dušo od dva do tri tekmovalce v bodibildingu, da malo podoživim ta oder prek svojih tekmovalcev. Da se mi samemu ni treba več mučiti.

Danes je lažje priti do licence, a ni vsak osebni trener dober, opozarja Renko. | Foto: Grega Valančič/Sportida Danes je lažje priti do licence, a ni vsak osebni trener dober, opozarja Renko. Foto: Grega Valančič/Sportida Se je pa v zadnjih letih zgodil velik razmah osebnega trenerstva v telovadnicah.
Opažam, da je to postalo moderno zaradi TikToka, Instagrama. Na sceni je res veliko trenerjev. Licenco lahko dobiš že kar prek interneta, ne da bi šel na praktični del. Pred leti smo se morali za licenco na praktičnem delu kar precej potruditi. Pokazati si moral veliko znanja. Zdaj pa lahko poklikaš po internetu in imaš licenco. Veliko je trenerjev, se pa sprašujem, koliko je kakovostnih. Vsem je vse dovoljeno. Ljudje se ne zavedajo, da ti lahko trener dolgoročno naredi več škode kot koristi. A vsi gledajo samo, koliko ima kdo sledilcev, kakšen biceps ima, pa kako ima ženska napeto zadnjico. Ne pogledajo pa malo globlje. Žal je danes tako.

In stranke? So vztrajne?
V svojem fitnesu imamo bolj ali manj redne stranke. Taki, ki trenirajo sami, so pri nas nekateri že po 20 let. Tudi stranke, ki jih treniram, ostanejo z mano dlje, nekateri fitneserji, bodibilderji že od leta 2016. So pa tudi stranke, ki se pridejo samo preizkusit. Nekaterim je fitnes všeč, nekaterim manj, nekateri pridejo zaradi modne muhe ali novoletne zaobljube. Nimamo veliko muh enodnevnic, ki mislijo, da bodo že naslednji dan shujšali. Žal hitrih preobrazb ni. Imam pa veliko takih strank, ki pokažejo dobre rezultate, dobre preobrazbe.

Uspeha pa ni brez pravilne prehrane.
Brez pravilne prehrane ni rezultatov. Pa naj gre za športnika, hujšanje ali rehabilitacijo. Telo potrebuje hranila, da se lahko regenerira. Tudi pri tem svetujem.

Tudi sam je še aktiven v telovadnici. Na teden poskuša opraviti od šest do sedem treningov. | Foto: Grega Valančič/Sportida Tudi sam je še aktiven v telovadnici. Na teden poskuša opraviti od šest do sedem treningov. Foto: Grega Valančič/Sportida

In koliko ste vi osebno še aktivni v telovadnici?
Poskušam opraviti vsaj šest, sedem treningov na teden. Če imam čas, naredim en trening zjutraj, drugega popoldne. Ob koncu tedna pa grem tudi v hribe.

Tudi pri Gajserju vidimo, da ne gre samo za fitnes in uteži.
Ne, vsekakor ne. Tu so kolo, občasno tek, veslanje za vzdržljivost. Včasih tudi plavanje. Kar je komu všeč. Kolo pa je na seznamu skoraj vsak dan. Priporočljivo je že zaradi regeneracije.

Pa še končajmo z motokrosom: tudi vi že pogrešate dirke s Timom?
Zelo pogrešam. Zdaj spremljam predvsem Jana Pancarja, malo pogledam tudi Timovo kategorijo. Želim si, da se Tim čim prej vrne, da bo bolj zanimivo, da bo gledanost spet malo večja.

Madrid Jan Pancar KTM
Sportal Sin in oče iz Slovenije, ki mešata štrene svetovni eliti
Ne spreglejte