Ponedeljek, 20. 3. 2023, 4.05
1 leto, 1 mesec
Anita Horvat
Prestopila v disciplino z norimi rekordi, a "ti so zato, da se rušijo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,55
2
"To je moja prva medalja, ne vem natančno, kaj mi bo prinesla," pravi evropska dvoranska podprvakinja v teku na 800 metrov Anita Horvat.
Slovenska atletinja Anita Horvat, državna rekorderka v teku na 400 metrov, je šele lani prestopila med osemstometrašice, na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu pa že osvojila svojo prvo medaljo v novi disciplini. Srebrno. Ta ji je prinesla "nekaj samozavesti, pa tudi željo in zagnanost po še kakšni medalji", pravi. Zdaj se že pripravlja na poletno sezono, katere vrhunec bo avgustovsko svetovno prvenstvo v Budimpešti.
V Trebnjem živeča 26-letnica iz Brezovice Anita Horvat je ob Tini Šutej slovenska junakinja nedavnega dvoranskega evropskega prvenstva v Istanbulu, na katerem je s srebrno medaljo v teku na 800 metrov imenitno sklenila zimsko sezono. A za razliko od naše odlične skakalke ob palici, ki je v Turčiji ciljala na naslov prvakinje in bila s srebrom kar nekoliko razočarana, se je Horvatova svojega odličja srebrnega bleska izjemno razveselila.
To je bila njena prva medalja na velikih tekmovanjih in še ne ve, kaj točno ji bo prinesla. Verjame, da bo z njo zdaj večkrat povabljena na velike atletske mitinge, učinek pa ima tudi na njene ambicije, seveda. "Medalja mi je zagotovo prinesla nekaj več samozavesti, pa tudi željo in zagnanost po še kakšni medalji," pravi slovenska rekorderka s pol krajše razdalje (51,22). 400 metrov je opustila, trenirala ga bo le še v sklopu priprav na 800 metrov, vztraja.
Sprva nad idejo ni bila najbolj navdušena
Sprva nad prehodom s 400 na 800 metrov ni bila najbolj navdušena.
A nad prehodom na 800 metrov sprva ni bila najbolj navdušena, nam je zaupala. "V bistvu je bila to Tevževa ideja, jaz nisem bila ravno zadovoljna s tem, ampak je Tevž vse skupaj tako izpeljal, da je zame ni bilo stresno. Poslušal me je. On je zaslužen za vse," se spominja prehoda, ki si ga je zamislil njen trener Tevž Koren, s katerim je začela sodelovati leta 2020. Odločitev je hitro obrodila sadove, po nekaj začetnih težavah se je nato znašla v novih razmerah in lani na mitingu diamantne lige v Chorzowu na Poljskem z 1:58,96 postavila osebni rekord.
Spust pod mejo 1:59 v prvi resni sezoni med osemstometrašicami jo je celo malce presenetil, nam je lani zaupala v intervjuju, je pa odtlej že bolje spoznala taktične skrivnosti te discipline. Nekako velja, da pri teku na 800 metrov štejejo tudi izkušnje. To naj bi bila disciplina za zrelejše tekmovalce. "Ne vem, težko rečem. Zame je ta disciplina morda nekoliko lažja, ker imam primerne telesne predispozicije, ampak za vsako zmago moraš biti psihično zrel, zato je težko to definirati," pravi Horvatova.
Več kilometrov, več taktike, več komolcev
"Osredotočena sem na to, da bom čim boljša in da bom presegla samo sebe čim večkrat."
Trening je povsem drugačen od tistega za 400 metrov, še pravi. "Veliko več je vzdržljivosti, veliko več kilometrov, težko pa rečem, ali je težji ali lažji. Je čisto drugačen način treninga." Tekme pa so tudi nekaj povsem drugega. Na 400 metrov je tekla na svoji progi, zdaj se s tekmicami bori veliko bolj neposredno, z ramo ob rami, s komolcem ob komolcu. "Veliko je komolčkov," prikimava v smehu. "Veliko je taktike, zapiranj. Moraš se kar znajti v prostoru, vedeti, kje so preostale, poslušati. Poleg tega, da se moraš osredotočiti nase, moraš ves čas razmišljati tudi o drugih, kje so, kaj delajo, kaj bodo naredile," še dodaja.
Tudi v finalu v Istanbulu je že pokazala nekaj te obrambne taktike. "Ja, res je, pač v bistvu sem poskušala celo tekmo zapirati druge tekmice, tekla sem malo bolj po zunanji stezi, da bi bila pot okoli mene čim daljša (smeh, op. p.)." Edina, ki je bila v Turčiji zanjo nedosegljiva, je bila izvrstna Britanka Keely Hodgkinson. Ta je zmagala z 1:58,66. "Ona je v tem trenutku še razred zase, poskušala sem ji slediti, a je v enem trenutku kar ušla," pravi trenutno tretja najboljša slovenska osemstometrašica vseh časov.
Nori rekordi je ne strašijo
V tej disciplini so rekordi naravnost nori. Svetovni rekord na prostem že skoraj 40 let drži češka legenda Jarmila Kratochwilova (1:53,28), dvoranskega ima v lasti Jolanda Čeplak (1:55,82), ki je tudi slovenska rekorderka na prostem (1:55,19). Te številke Horvatove ne prestrašijo. "Ti rekordi so res malce nori, ampak kot sem že povedala, rekordi so zato, da se rušijo," pravi. Si pa sama (še) ne postavlja konkretnih časovnih ciljev. "Nočem si postavljati nekih limitov, tako da o tem ne razmišljam. Osredotočena sem na to, da bom čim boljša in da bom presegla samo sebe čim večkrat."
"Veliko je taktike, zapiranj. Moraš se kar znajti v prostoru, vedeti, kje so preostale, poslušati."
Rezerv ima še precej, poudarja, tako pri treningu kot psihološki pripravi, njena tarča pa je rekord druge najuspešnejše slovenske osemstometrašice Brigite Langerholc (1:58,41 s svetovnega prvenstva v Osaki leta 2007). Poleti jo čakajo številni močni atletski mitingi, pa tudi vrhunec sezone s svetovnim prvenstvom v Budimpešti (od 19. do 27. avgusta), skratka ponovno merjenje moči s svetovno konkurenco. "Ja, tam so še Afričanke, ki so kar dobre, svetovna konkurenca je malo hujša, ni pa 'bav bav'," pravi o tej.
2