Nedelja, 13. 8. 2023, 4.00
1 leto, 4 mesece
Skok v športno preteklost
Množici je pokazal "roko" in skoraj ostal brez olimpijskega zlata #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,91
Wladislaw Kozakiewicz na olimpijskih igrah leta 1980 v Moskvi
Nekdanji poljski atlet Wladislaw Kozakiewicz je eden tistih, ki so leta 1980 zaznamovali olimpijske igre v Moskvi. Ko je imel dovolj ruskih gledalcev, ki so mu med tekmo vseskozi žvižgali, jim je pokazal "roko" in poskrbel za politični incident.
Wladislaw Kozakiewicz je nekdanji vrhunski poljski skakalec s palico, ki je na olimpijskih igrah v Moskvi osvojil zlato odličje. A bolj kot njegova zmaga je v spominu ostala njegova gesta z roko, potem ko so mu gledalci na stadionu vseskozi žvižgali. V tistem času je bila to za poljskega športnika precej pogumna poteza in malo je manjkalo, pa bi zaradi tega ostal brez zlate medalje in svetovnega rekorda. Tudi doma na Poljskem je čutil posledice svojega dejanja, za številne Poljake pa postal narodni junak.
Olimpijska vas je bila obdana z žico in oboroženimi vojaki
Poljska je bila v tistem času gospodarsko precej oslabljena, bila je pod precejšnjim vplivom Sovjetske zveze in odnosi med državama so bili precej napeti. Ob tem lahko spomnimo, da je leta 1980 veliko držav bojkotiralo olimpijske igre, med njimi so bile tudi ZDA, Kanada, Kitajska, Japonska …
Olimpijske igre v Moskvi naj bi bile predstavitev "veličastnega" sovjetskega bloka, a so bile vse prej kot to. Športniki se spominjajo, da je bila olimpijska vas obdana z žico, tam so stali oboroženi vojaki in mnogi so se spraševali, pred kom jih ščitijo. Namesto sproščenega športnega vzdušja so športniki doživljali stres.
Od stresa je bil povsem izčrpan, a ko je stopil na atletski stadion ...
Tega je občutil tudi Wladislaw Kozakiewicz. Dejal je, da je bilo očitno, da sodniki goljufajo, in da so organizatorji delali vse, da bi sovjetskim atletom pomagali do zmage. Kozakiewicz je videl, kako so sovjetskemu skakalcu v daljino dovolili še četrti poskus, čeprav je trikrat naredil prestop. Goljufali naj bi tudi pri meritvah v suvanju krogle in metanju diska.
Na dan finala je bil poljski atlet pod takšnim stresom, da je komaj govoril. Večino noči ni spal in prepričan je bil, da mu ne bo uspel dober rezultat. A vse se je spremenilo, ko je stopil na stadion. "Ko sem zagledal množico, je vse izginilo. Končno je bil to moj kraj. Steza, palice …"
Bolj ko se je tekmovanje bližalo koncu, bolj se je v njem nabirala jeza.
Na stadionu naj bi bili tudi zaporniki
V navadi je, da gledalci, ko se skakalci pripravljajo na skok, to spremljajo v tišini ali pa jih sam atlet pozove k ploskanju. A na stadionu Lužniki ni bilo tako.
"Vse tekmovanje so nam ruski gledalci žvižgali. Izžvižgali so vsakega, ki ni bil iz sovjetske zveze, navijali pa le takrat, ko je tekmoval njihov športnik. Naredili so vse, da bi nam zlezli pod kožo. In kot je bilo že prej v navadi, so sovjetske oblasti poskrbele, da so bili na tribunah pravi ljudje."
"Predstavljajte si: 70 tisoč gledalcev, stadion Lužniki je bil poln do zadnjega sedeža. Na stadion so pošiljali tudi ljudi iz zapora. Del tribune je bil napolnjen s kaznjenci iz enega izmed moskovskih zaporov," je pred leti za WBUR razlagal Kozakiewicz.
Pokazal jim je "roko"
Tistega dne je bil psihološko tako trden, da se je želel le spoprijeti z Rusi. Kljub žvižganju mu je uspelo priti v vodstvo, ko je v prvem poskusu preskočil pet metrov in 65 centimetrov, medtem ko so preostali športniki odpadali. Ostali so le še štirje, med njimi tudi sovjetski skakalec Konstantin Volkov.
Bolj ko se je tekmovanje bližalo koncu, bolj se je v njem nabirala jeza. Ko je v prvo preskočil višino petih metrov in 70 centimetrov, je vedel, da je zlata medalja njegova. Volkov praktično ni imel nobenih možnosti, da bi ga prehitel. Tega se je Kozakiewicz zavedal in takoj za svojim skokom naredil nekaj nepričakovanega. "Rekel sem jim, mislim, pokazal sem jim 'roko'. Saj veste, kaj mislim. Zabrusil sem jim to v obraz. Dal sem iz sebe vso svojo jezo zaradi njihovega žvižganja."
"Gest Kozakiewicza" - Photo was took on 1980 Summer Olympics in Moscow. Władysław Kozakiewicz who was a Pole competing in pole vault showed this famouse gesture to soviet crowd after succesful jump. He did that because soviet crowd at the stadium was boo… https://t.co/LSZ1mCg1Rr pic.twitter.com/aS4EXFLkXA
— Histolines Timelines (@Histolines_) December 30, 2019
Še dobro, da takrat na stadionih ni bilo velikih zaslonov
Za tiste čase je bila to precej pogumna gesta, saj je 50-tisočglavi množici na neki način pokazal srednji prst. To ni obetalo nič dobrega. Poljski atlet je imel srečo, da v tistem času na atletskih stadionih še ni bilo velikih zaslonov, na katerih lahko gledalci danes spremljajo prenos atletskih tekmovanj. Njegove geste zato marsikdo ni opazil. Da je bila mera polna, je pozneje podrl svetovni rekord, ko je preskočil višino petih metrov in 75 centimetrov.
Veselje po zmagi je bilo veliko, a Kozakiewicz se ob tem ni zavedal, da je s svojo gesto poskrbel za politični incident. Kot je sam dejal, njegova poteza ni bila politična, ampak se je le čustveno odzval na obnašanje občinstva.
Dan po tekmovanju so zahtevali, da ga diskvalificirajo
Tudi takratna poljska politična oblast ni bila navdušena nad njegovo potezo.
Že dan po tekmovanju ga je k sebi poklical vodja olimpijske ekipe in mu povedal, da ga zaradi "roke" želijo diskvalificirati in mu vzeti medaljo. Sam tem besedam ni mogel verjeti. "Če bi vsem pokazal zadnjico ali koga udaril, bi razumel, ampak zaradi tega? Očitno sem jih prizadel."
Sovjetski ambasador v Varšavi je zanj uradno zahteval dosmrtno prepoved tekmovanja in odvzem medalje, ker je žalil sovjetski narod. Disciplinska komisija se je zbrala in izglasovala, da ga bodo diskvalificirali. S tem bi izgubil zlato olimpijsko medaljo in svetovni rekord. Zdelo se je, da je primer že končan. Pozneje je posredoval Juan Antonio Samaranch, bodoči predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja. Glasovanje so razveljavili, Kozakiewicz pa je ostal olimpijski prvak.
Za navadne ljudi je bil junak, oblasti pa trn v peti
Zaradi takratnega položaja Poljske, ki je bila na robu družbene in politične revolucije, je bila njegova poteza oziroma roka za ves narod simbolno dejanje. Ljudje so ga ustavljali na ulicah, ga objemali, spodbujali in ga celo metali v zrak. Nenadoma je postal junak poljskega naroda, ki se je zoperstavil sovjetski tiraniji. Postal je simbol upora.
A zanj so se prave težave šele začele, saj ni smel tekmovati na različnih tekmovanjih. Včasih so mu celo vzeli potni list in ga s tem prisilil, da je ostal doma. Vzeli so mu tudi štipendijo, do katere je bil upravičen. Na koncu je bil tako naveličan vsega, da je poljski atletski zvezi napisal uradno pismo, da ne bo več zastopal Poljske.
Po končani karieri je bil trener in menedžer.
Pripravil je kovčke in odšel v Nemčijo
Leta 1985 je pripravil kovčke in odšel v Hannover ter tekmoval za tamkajšnji klub. Leta 1986 je postal državljan Nemčije in pozneje tudi tekmoval za to državo. Ker je zamenjal državo, so mu na Poljskem vzeli dom, poljska oblast pa mu je želela na vsak način preprečiti udeležbo na mednarodnih tekmovanjih.
Njegovo izgnanstvo je trajalo do leta 1989, ko Poljska končno ni bila več pod vplivom Sovjetske zveze. Kozakiewicz danes še vedno živi v Nemčiji, ampak se pogosto vrača v rodno Poljsko, kjer je po olimpijskih igrah postal narodni junak.
Po končani karieri je bil trener in menedžer številnih profesionalnih športnikov, ki so večinoma prihajali iz Sovjetske zveze. Med letoma 1998 in 2002 je bil član mestnega sveta mesta Gdynia. Leta 2011 je neuspešno kandidiral za poljski parlament na listi Poljske ljudske stranke.
Preberite še:
