SiolNET. Siol Plus Kolumne
4,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Pljuvanje v obraz poslanca Horvata in Fajonove v EU

4,63

termometer

Peter Jančič
Foto: Polona Avanzo/Demokracija

"Če bomo dolgo parlamentirali, bo zmanjkalo krst v tej državi," je Jožef Horvat (NSi) v sredo opozoril pred glasovanjem o tem, ali popraviti zakon o nalezljivih boleznih tako, da bo še mogoče omejevati druženja ljudi, če bo to nujno za ustavljanje epidemije, da bi preprečili množice mrtvih, razpad zdravstva in hude gospodarske posledice za skupnost. Poslanci leve koalicije KUL so bili ostro proti omejevanju "svoboščin" ljudi. Bili so proti omejevanju svojih protestnikov, na primer.  A je desnemu delu dvorane s pičlima dvema glasovoma večine uspelo popraviti zakon, da bo mogoče ob svoboščinah ščititi tudi zdravje ljudi. Ko je Horvat prišel iz stavbe parlamenta, so ga tam pričakali protestniki. Pljuvali so mu v obraz. Ne z vzkliki ali besedami. Zares. Že pred tem so se pred tujci besedno pljuvali predstavniki naše države. Pred tem je premierja Janeza Janšo svaril predsednik Borut Pahor. Janša je Pahorja poslušal. Ni pa ga Pahorjeva pridobitev v SD Tanja Fajon.

Pljuvanje v obraz Jožefu Horvatu se je dogajalo tik pred stavbo parlamenta, kjer so policisti in kamere.

Policija varuje leve vstajnike, poslanca ne

Da so tam pogosto vsi mogoči protestniki in da se lahko kaj zgodi, ni skrivnost. Policija poslanca ni zaščitila.

Jožef Horvat Foto: STA

Policija tudi ni ostro ukrepala, ko se je že zgodilo, kot je pred tem proti rumenim jopičem, ki niso storili nič primerljivega napadu na izvoljenega predstavnika vseh ljudi. Z ukrepi proti rumenim jopičem je policija zaščitila leve "ljudske vstajnike", da so ob dnevu državnosti lahko neovirano protestirali za vrednote totalitarne komunistične Jugoslavije in proti nastanku svobodne Slovenije. 

Pljuvajoči na Horvata se niso znašli na tleh, rok jim niso vezali in niso jih odpeljali na policijsko postajo. 

Pozneje smo od policije izvedeli, da so identificirali nekaj osumljencev, ki so grozili poslancu in pljuvali nanj, in da so sprožili prekrškovni postopek. Morda bo pljuvajoče nasprotnike mask in drugih ukrepov za omejevanje širjenja epidemije doletela manjša globa.

Pri tem se je dobro ustaviti. Leve protestnike so zadnje mesece pred "policijskim nasiljem", torej postopki na sodiščih in globami, zastopale najboljše odvetniške družbe, ki so se s tem tudi javno hvalile, in to tudi odvetniška družba družine šefa evropske nogometne organizacije Aleksandra Čeferina, ki ima brata Roka na ustavnem sodišču.

Rok Čeferin je bil med petimi sodniki, ki so izglasovali, da morajo poslanci s svetlobno hitrostjo v pičlih dveh mesecih popraviti zakon o nalezljivih boleznih, sicer oblast ne bo imela več pravice ukrepati za omejevanje morebitnih novih epidemij. Odločili pa so tudi, da se zaradi neustavnosti zakona proti kršilcem iz preteklosti kazni na sodiščih več ne izrekajo. Zaščitili so, tako se zdi, leve vstajniške stranke znanih odvetniških pisarn.

Čeferin se ni izločil iz odločanja o postopkih, v katere je vpletena odvetniška pisarna njegove družine. Če bi se izločil zaradi konflikta interesov, ne bi bilo večine.

Rok Čeferin Foto: STA

Tvegano to ni bilo le zaradi klavrnega vtisa konflikta interesov. Še bolj nerodno bi lahko bilo, če bi se pokazalo, da je Čeferinova večina sodnikov precenila zrelost poslancev v "visečem" parlamentu in podcenila nevarnost novih sevov koronavirusa ter bi bile posledice katastrofalne za skupnost. 

A poslanci so bili ta teden dovolj zreli. Na to je morda vplivalo tudi, ker iz držav, kjer so precepili veliko večino populacije, iz Velike Britanije in Izraela, poročajo o strmi rasti okužb, ker so novi sevi še veliko bolj kužni kot prejšnji.  S 44 glasovi za in 42 proti je poslancem uspelo popraviti zakon o nalezljivih boleznih iz časov, ko je državi še vladal Janez Drnovšek. Takrat pa je bolj levi del parlamenta, s katerim je Drnovšek vladal, uzakonil neustavne rešitve, ki so preveč nedoločno prepuščale reševanje težav vladi. Tako je vsaj nedavno menilo pet ustavnih sodnikov.

Državni zbor Novice DZ po zahtevi ustavnih sodnikov že popravil zakon o nalezljivih boleznih

Za popravo zakona so Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Marijan Pavčnik poslancem dodelili le dva meseca časa. Noro malo. Poslanci "kul" opozicije pa so v parlamentu ta teden ostro protestirali, da je skoraj konec sveta, ker državni zbor odloča po hitrem postopku, brez široke javne razprave, in da ne bodo mogoči referendumski postopki o spremembi. Če bi jih vladajoči poslušali, bi kršili ustavo, ker neustavnega zakona ne bi popravili v roku. V dveh mesecih po normalnem postopku, z javno razpravo in referendumskimi postopki to nikakor ni mogoče. Niti v pol leta ne. Celo v letu dni težko.

Povsem brezsramno so iz opozicije zahtevali nerazumno ravnanje in nespoštovanje rokov, ki jih je določilo ustavno sodišče. Ko to počnejo ljudski protestniki pred parlamentom, je mogoče razumeti. Ti pogosto nimajo pojma. Ko h kršitvi ustave in nerazumnosti pozivajo poslanci, ki niso amaterji, pa je to pomembno.  

S tveganjem, da je za nekaj več svobode pljuvanja protestnikov vredno tvegati nekaj tisoč ali celo nekaj deset tisoč mrtvih, se med ustavnimi sodniki junija niso strinjali Dunja Jadek Pensa, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in Marko Šorli. Skoraj hkrati kot del zakona o nalezljivih boleznih so ustavni sodniki takrat odpravili tudi odločitev občinskega sveta v Radencih, ki je Ulico Josipa Broza preimenoval v Ulico osamosvojitve. Ne prvič.

Bizaren boj pred ustavnim sodiščem, da bi še častili spomin na diktatorja, je pritegnil tudi nekaj pozornosti svetovnih medijev. Zavladal je Josip Broz pač s povojnimi množičnimi umori in skrivanjem trupel v hude luknje in gozdove po državi. Izvajala je to partija s partizansko vojsko. Jugoslavija Josipa Broza pa se je tudi končala z množičnimi umori, ki so jih oficirji že razpadle partijske vojske zagrešili še v BiH, kjer so tudi skrivali trupla pomorjenih ujetnikov. In s tem svoj zločin. V Srebrenici.

Večjo pozornost mednarodne skupnosti je pritegnil konflikt ob diktatorju kot odločanje parlamenta, ali bo oblast še smela omejevati morebitno širjenje epidemije.

Josip Broz Tito Novice Britanski časnik o slovenskih žolčnih razpravah o diktatorju Titu in jugonostalgiji

Janša je slišal, Fajonova ni

Drugi res opazen mednarodni dosežek države ta teden pa je bil v Evropskem parlamentu, kjer je premier Janez Janša (SDS) upošteval priporočilo predsednika Boruta Pahorja, ki je dejal: "Upam, da Janša v Evropskem parlamentu ne bo rekel vsega, kar misli, na način, kot bi si morda želel." Nastop premierja je bil v čast državi, ki jo zastopa.

Je pa Pahor spregledal, da v Evropskem parlamentu ne bo nastopal le Janša. Pozabil je podoben nasvet usmeriti še proti predsednici stranke, ki jo je nekoč sam vodil in jo je v stranko pripeljal z javne RTV: Tanji Fajon (SD).

Fajonova edina med voditelji večjih opozicijskih strank ni v državnem zboru. Tam zaradi tega nima možnosti tolči po vladi. Pa je na vso moč stolkla Janšo in njegovo vlado ob predstavitvi programa vodenja evropskega sveta v Evropskem parlamentu. Povedala je celo, da je Janša s svojo politiko izgubil podporo volivcev. To pa ni res. Smo v položaju, ko po vseh raziskavah javnega mnenja premierjevo stranko podpira največ volivcev, bistveno več kot SD Tanje Fajon.

Nekaj mesecev pred zadnjimi volitvami poslancev sta bili pred SDS po teh istih meritvah LMŠ in SD. Na volitvah pa ju je SDS potem prehitela celo v seštevku. Podobna kot na volitvah so razmerja tudi danes. Tako kažejo meritve zadnje čase: 

 

Fajonova je pokazala, kdo stoji za zgodbami, ki se zadnje čase pojavljajo v nenavadno velikem številu tujih medijev. Nerodno zanjo, ko je nastopala v Evropskem parlamentu, pa je vse skupaj bilo, ker volitve niso razpisane. Nismo v obdobju volilne kampanje. Vlada ni odstopila, kar so dolge mesece poskušali doseči Fajonova, Šarec, Mesec ... Namesto tega Janez Janša že drugič prevzema vodenje evropskega sveta. Brutalna kritika Fajonove je bila morda dokaz, da smo zelo demokratična država, katere predstavniki v tujini na vso moč javno pljuvajo drug čez drugega.

Tega ni storil Janša. Kot se je bal Pahor. Fajonova je. In Janša se je, ko ji je odgovoril, ustavil. Ob očitkih o strašni represiji nad novinarji, kar z leve sistematično širijo po tujini že dolge mesece, je Janša odgovoril, da trenutno ni nobene represije nad mediji ali nad novinarji in da gre za prenašanje političnih zdrah iz slovenskega parlamenta v evropski parlament, ter dodal: "Zadnji novinar, ki je bil zaprt v Sloveniji zaradi svojega pisanja, stoji pred vami." 

Janez Janša Novice Janša: Bil sem zadnji novinar, ki je bil zaprt v Sloveniji #video

Ni pa nadaljeval, da ga je zaprla stranka, ki jo vodi prav Fajonova. S pomočjo svojih politično nastavljenih sodnikov. In tožilcev. Ki jih še vedno ima. A ne spodobi se, da bi najvišji predstavniki države, ko predstavljajo program predsedovanja države EU, tam prali domače umazano perilo. Kot ga je Fajonova. 

Janša tudi ni povedal, da je imel še srečo, ker je stranka, ki jo danes vodi Fajonova, v preteklosti novinarje tudi povsem izbrisala z obličja sveta. Morila. Na primer urednika Slavka Uršiča, ki ga je Udba, politična policija komunistične partije, ugrabila in se nikoli več ni pojavil nikjer. Več o umoru tega zamejskega novinarja in urednika lahko preberete tukaj.

Ko gre za dogajanje v Evropski uniji, pa je presenetila še predstavnica za stike z javnostjo našega komisarja Janeza Lenarčiča, ki se je na mojo kolumno pred tednom odzvala z nenavadnim sporočilom na Twitterju:

Peter Jančič Siol Plus Skupinska slika Timmermansa s Fajonovo, pa še Lenarčič zraven

Del medijev je to kar prevedel, da je Lenarčič zanikal. Kar ni.

Sporočilo pa tudi ni bilo odgovor na vprašanje, ki sem ga poslal Lenarčiču pred objavo kolumne, zakaj je njegov kabinet v postopku pred potrditvijo slovenskega načrta za okrevanje podprl zahteve komisarjev Didierja Reyndersa, Věre Jourove in Virginijusa Sinkevičiusa, da bi ob potrjevanju slovenskega načrta za okrevanje razrešili še nekaj občutljivih političnih vprašanj in določili, na primer, rok za imenovanje delegiranih tožilcev, zagotovili večje državno oglaševanje v medijih opozicije... 

Tina Štrafela ni zanikala nič od zapisnega v kolumni.

Ker je vse res.

Zahteve komisarjev, ki jih je podprl Lenarčičev kabinet, so bila zavrnjene, kot sem tudi opozoril pred tednom, ker načrt za okrevanje ni primerno sredstvo za razreševanje teh "delikatnih političnih" dilem, posledice pa bi bile, ker bi se zaradi pogojevanj najbrž zgodil zamik potrditve slovenskega načrta, nesorazmerne. Tako se je na nenavadne ideje komisarjev odzval kabinet predsednice Evropske komisije.

Nekdanja predstavnica za javnost Mira Cerarja Tina Štrafela pa nas je razsvetlila, da Lenarčičev kabinet, ko je podprl zahteve treh komisarjev za pogojevanja, s tem nikakor ni bil za pogojevanja ali blokado financiranja države. Težkega nekaj milijard.

Le podprl je pogojevanja in predlog blokade drugih.

Ideje pa so bile tako od SD Fajonove.

 


 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin