Ponedeljek, 5. 7. 2021, 15.53
2 leti, 9 mesecev
Britanski časnik o slovenskih žolčnih razpravah o diktatorju Titu in jugonostalgiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
106
Josip Broz - Tito je vladal Jugoslaviji od leta 1945 do 1980.
Sprememba Titove ceste v Radencih v Cesto osamosvojitve Slovenije in vroče razprave, ki jo spremljajo, so postale zanimive tudi za tuje medije. Tako se je o Titovi cesti v Radencih razpisal tudi znani britanski časnik Guardian.
Trideset let po osamosvojitvi Slovenije potekajo žolčne razprave zaradi ulice, ki so je leta 1979 poimenovali v čast maršalu Josipu Brozu - Titu. To kaže, kako nekdanji voditelj jugoslovanske zvezne države še vedno polarizira mnenja v tej srednjeevropski državi, v uvodu piše britanski časnik.
Ustavno sodišče in Titova cesta
Tudi na najvišjem sodišču v državi, ustavnem sodišču, so razpravljali o občinskem odloku o spremembi imena Titove ceste v Radencih, mestu na severovzhodu Slovenije, v Cesto osamosvojitve Slovenije. Za rešitev zapleta je bil predlagan celo referendum.
Čeprav je ustavno sodišče decembra lani razveljavilo odlok, je župan Roman Leljak, pisatelj in zgodovinar, v zadnjih dneh povzročil zmešnjavo, ko je nadaljeval uresničevanje svojih načrtov, da bi z ulice izbrisal vsako omembo nekdanjega diktatorja, piše Guardian.
Odhod občinskih svetnikov
Sejo občinskega sveta, na kateri je bil očitno dokončno sprejet novi odlok, je pet svetnikov protestno zapustilo in ob tem Leljaka obtožilo, da je ideolog.
Župan Radencev Roman Leljak
"Na žalost je demokracija v občini Radenci zamrla s pojavom župana Romana Leljaka, ki samovoljno spreminja podobo občine in sprejema sumljive odločitve, ki jih bodo občani še dolgo plačevali," sta dejala svetnika Norma Bale in Dejan Berić. "Županu Romanu Leljaku je uspelo občane razdeliti na dva tabora in jih spreti med sabo," Guardian povzema stališča obeh svetnikov.
Slovenska osamosvojitev, krvave vojne in jugonostalgija
Kot piše Guardian, je Slovenija konec prejšnjega meseca praznovala 30. obletnico neodvisnosti od Jugoslavije. Za ta trenutek je slovenski premier Janez Janša dejal, da je državi omogočil svobodno zadihati.
Toda krvava nedavna zgodovina držav, ki so sestavljale nekdanjo Jugoslavijo - Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije in Slovenije –, je povzročila, da je prišlo v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije do izbruha jugonostalgije, piše britanski časnik.
Titovo zatiranje oporečnikov
Tito, rojen hrvaškemu očetu in materi Slovenki, je nekdanji Jugoslaviji, katere del je bila Slovenija, vladal 35 let – vse do svoje smrti leta 1980. V tem času Jugoslavija postala ena najbolj razvitih komunističnih držav. Ta razvoj je temeljil nacionalnem modelu, ki je nastal po prelomu s Stalinovo Sovjetsko zvezo, piše Guardian.
Za Leljaka je bil Tito eden od največjih zločincev 20. stoletja.
"Tito je bil neusmiljen pri zatiranju oporečnikov in nacionalističnih gibanj, o njegovi vlogi in ravnanju med nastankom socialistične federativne Jugoslavije pa še vedno potekajo razprave. Po Titovi smrti je Jugoslavija padla v krvavo državljansko vojno, ki je zahtevala več kot sto tisoč življenj."
Titovi partizani in Huda Jama
Guardian tudi piše, da je Leljak leta 1989 izdal knjigo o Hudi Jami, v kateri so Titovi protifašistični partizani maja in junija 1945 ubili več kot tisoč ljudi (prava številka mrtvih je višja, op. p.), večinoma vojnih ujetnikov. Med zagovarjanjem odstranitve Titovega imena z ulice v Radencih je Leljak trdil, da je bil Tito eden največjih zločincev 20. stoletja.
Titova ulica v Ljubljani in Radencih
Ustavno sodišče je leta 2011 razsodilo, da je preimenovanja ulice v glavnem mestu Ljubljane v čast Titu protiustavno. "Ime Tito ne simbolizira samo osvoboditve ozemlja današnje Slovenije pred fašistično okupacijo v drugi svetovni vojni, kot trdi druga stranka v tem primeru, temveč tudi hude kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v desetletju po vojni," je sporočilo sodišče. V Radencih pa so bili naklonjeni ohranjanju obstoječega stanja zaradi dolgoletnega imena ulice, piše Guardian.
Razveljavitev odloka o preimenovanju ulice v Radencih je temeljila na postopkovnih napakah. Sodišče je sporočilo, da so imeli ljudje manj kot petnajst dni časa, da izrazijo svoje nasprotovanje preimenovanju ulice.
Znak spoštovanja do Alojza Gaubeja
Leljak je dejal, da so bili zadnji poskusi spremembe imena ulice popolnoma v skladu z zakonodajo. Dodal je, da je sprememba imena znak spoštovanja do Alojza Gaubeja (ta je bil civilist, ki ga je v času desetdnevne vojne za Slovenijo ubila jugoslovanska vojska, op. p.), članek o Radencih sklene Guardian.
106