Nedelja, 23. 5. 2021, 18.14
2 leti, 10 mesecev
Titove usodne ljubimke in nespodobno povabilo Pepci Kardelj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
138
Josip Broz Tito, čigar domnevni rojstni dan (25. maj) so v socialistični Jugoslaviji praznovali kot dan mladosti, je v času svojega življenja navedel več različnih datumov svojega rojstva. Najverjetneje se je rodil 7. maja 1892.
O Josipu Brozu Titu, ki je po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji vzpostavil partijsko diktaturo, krvavo obračunal s svojimi nasprotniki in državi s trdo roko vladal do svoje smrti leta 1980, so se spletale različne zgodbe. Nekatere resnične, druge pa privlečene za lase.
V obdobju socialistične Jugoslavije, ki je razpadla pred 30 leti, je bil eden od osrednjih državnih praznikov tako imenovani dan mladosti – 25. maj. Na ta dan naj bi se po uradni razlagi leta 1892 v zagorski vasici Kumrovec hrvaškemu očetu Franju Brozu in njegovi slovenski ženi Mariji Broz (dekliški priimek Javeršek) rodil Josip Broz, pozneje bolj znan po svojem partijskem tajnem imenu Tito.
Lažni 25. maj
Zgodovinski podatki pa kažejo, da se je Tito najverjetneje rodil 7. maja 1892, ne 25. maja 1892. Velik del Titovega življenja pred njegovim dokončnim prevzemom oblasti v Jugoslaviji v letih 1944–1945 je vsaj na prvi pogled zavit v skrivnost. Večinoma zato, ker je dolga leta živel konspirativno življenje poklicnega revolucionarja.
Že od mladih let se je potikal po različnih evropskih deželah. Najprej je šel po svetu s trebuhom za kruhom, nato je bil nekaj let vojaški ujetnik v Rusiji, od dvajsetih let prejšnjega stoletja pa je bival v različnih evropskih državah kot poklicni komunistični revolucionar.
Nezakonski sin plemiške krvi, ruski jud, Madžar, lezbijka ...
Pozneje so se o njem spletle različne za lase privlečene zgodbe. Po eni od teh domišljijskih zgodb naj bi bil v resnici nezakonski sin madžarskega grofa Erdödyja, po drugi je bil njegov oče hrvaški grof Keglević, po tretji pa kar avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki ga je leta 1914 v Sarajevu umoril Gavrilo Princip.
Herta Haas je bila tretja Titova žena. Ko je leta 1943 spoznala, da si je Tito v času odsotnosti našel ljubico, ki je še mlajša od nje, ga je užaljena zapustila. Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1943 v Bosni, Haasova stoji ob Borisu Kidriču (skrajno levo).
Spet drugi so o njem govorili, da je pravega zagorskega Josipa Broza zamenjal lažni Josip Broz. Ta lažni Broz naj bi bil po eni od zgodb ruski (ukrajinski) Jud iz Odese Walter Weiss, po drugi neki poljski Jud, po tretji neki Madžar ... Še najbolj duhovita je bila zgodba iz leta 1944, da se za imenom Tito skriva ženska, in to istospolno usmerjena.
Izmišljene zgodbe o zagorskem casanovi
Veliko napihnjenih zgodb je tudi o njegovem spolnem življenju. Črnogorec Filip Radulović ga je tako v svoji leta 1990 objavljeni knjigi Ljubezni Josipa Broza opisal kot nekakšnega zagorskega casanovo, ki je kot po tekočem traku osvajal ženske. Pripisal mu je malo morje ljubimk (Čehinje, Nemke, Rusinje, Kirgizijke, Turkinje ...) in trdil, da se je poročil kar šestkrat in imel 16 otrok, ne samo dveh.
Rosno (pre)mlada ruska žena Pelagija
Tito se je v resnici poročil štirikrat. Leta 1918 (po nekaterih podatkih pa leta 1919) je v Omsku v Sibiriji (tam je bil kot vojaški ujetnik, zajet v bojih med avstro-ogrsko in rusko vojsko v prvi svetovni vojni) pred oltar stopil z Rusinjo Pelagijo Belousovo. On je imel takrat 26 let, ona zgolj 14.
Leta 1920 se je Tito s Polko, kot je pravil Pelagiji, vrnil v domovino. Pelagija mu je rodila štiri otroke, a zgodnje otroštvo je preživel samo sin Žarko. Ker se je odločil za pot poklicnega revolucionarja, kar je vključevalo tudi zaporne kazni zaradi komunistične dejavnosti, sta se s Pelagijo sčasoma odtujila in naposled ločila.
Poroka s "Hitlerjevo agentko" Johanno
Njegova druga žena je bila nemška komunistka Johanna König, ki je po Hitlerjevem vzponu pribežala v Moskvo, tukaj leta 1935 spoznala Tita in se z njim poročila leta 1936. A Johanno so Sovjeti kmalu zaprli, češ da je nemška vohunka (obtožbe so bile verjetno izmišljene), Tito pa se ji je (verjetno v strahu za svojo kariero in življenje) hitro odrekel in ji ni stopil v bran.
Edvard Kardelj in Tito sta bila tesna sodelavca. Kardelj je bil bolj ideološki teoretik, Tito pa neizprosen praktičen izvajalec komunističnih idej. Po pripovedovanju Pepce Kardelj je Tito njej in Kardelju v času, ko je bil brez ljubice, celo predlagal seks v troje. Na fotografiji iz maja 1944, ki je bila posneta v Drvarju, je v družbi Kardelja in Tita med drugim tudi krščanski socialist Edvard Kocbek, s katerim je nekaj let po koncu druge svetovne vojne obračunala partija. Kocbek je bil znan tudi po tem, da je bil eden od prvih, ki je javno spregovoril o povojnih pobojih.
Kot pišeta hrvaška zgodovinarja Ivo in Slavko Goldstein v svoji knjigi Tito, je bila Königova nekaj let zaprta v gulagu. Potem ko so jo izpustili, je hotela po vojni priti v Jugoslavijo k Titu, a ji ta tega ni dovolil, ampak ji je samo poslal denar. Umrla je v Sovjetski zvezi oziroma Rusiji in je preživela Tita.
Poroka z 22 let mlajšo Herto
Medtem ko je bila Johanna v sovjetskih zaporih, se je Tito zbližal s Herto Haas. Ta je bila od njega 22 let mlajša. Rojena je bila v Slovenski Bistrici in je bila pripadnica mariborske nemške manjšine (po nekaterih virih naj bi imela njena družina judovske korenine). Bila je komunistka in je Tita spoznala pri partijskem delu.
Herta je leta 1940 postala njegova tretja žena. Maja 1941 je rodila Titu sina Aleksandra (Miša) Broza. Na začetku druge svetovne vojne je bila dve leti v ustaškem zaporu. Medtem se je njen mož v partizanih zapletel z novo žensko, skoraj 30 let mlajšo Srbkinjo Davorjanko Paunović. Kurirki Davorjanki je Tito nadel ime Zdenka. Kmalu je postala njegova osebna tajnica, temu pa je sledil skok med rjuhe s Titom.
Vročekrvna jetična ljubica
Herta je moževo ljubico Zdenko spoznala leta 1943 v Bosni, ko je iz zapora prišla k Titu. Ker si moža ni hotela deliti z Zdenko, je užaljena odšla. Vrnila se je v Slovenijo in konec vojne dočakala v vrstah slovenskih partizanov. Medtem je v bosanskih hribih in gozdovih Tito nadaljeval strastno razmerje z Zdenko.
Tito je svojo četrto ženo Jovanko predstavil svetovni javnosti septembra 1952, ko je v Jugoslavijo prišel na obisk takratni britanski zunanji minister Anthony Eden. Tedaj je bila Jovanka stara 28 let. Tito in Jovanka sta v socialistični Jugoslaviji, ki se je razglašala za državo delavskega razreda, živela razkošno življenje v slogu absolutističnih monarhov.
Konec leta 1944 je s pomočjo Rdeče armade Tito s svojimi partizani lahko odšel v jugoslovansko glavno mesto Beograd in začel v Jugoslaviji vzpostavljati partijsko oblast. A njegova Zdenka mu ni dolgo stala ob strani. Za mladenko zasanjanega pogleda, čutnih ustnic in vzkipljivega (nevrotičnega) značaja je bila usodna jetika. Umrla je maja 1946 na Golniku.
Herta zavrnila Tita
Tito je njeno truplo iz Slovenije pripeljal v Beograd. Tam jo je pokopal na dvorišču Belega dvora. Ob grobu je postavil klopco, na kateri je pogosto posedel. Zdenka velja za ljubezen njegovega življenja. Po njeni smrti je osamljeni samodržec poskušal prepričati Herto, naj se vrne k njemu. A Herta je bila še vedno užaljena in ga ni hotela uslišati.
Videoposnetek o Titu in njegovi Zdenki:
Seks v troje s Pepco in Edvardom Kardeljem?
Tito je menda dobil tudi košarico slavne zagrebške operne pevke Zinke Kunc in sovjetske Grete Garbo, igralke Tatjane Okunevske. Po pripovedovanju Pepce Kardelj, žene Edvarda Kardelja, naj bi Tito v tistem obdobju zakoncema Kardelj, ki sta tedaj stanovala v Beogradu, predlagal seks v troje. Kardelj je Titov predlog zavrnil.
To zgodbo je v svoji knjigi Tito in tovariši opisal zgodovinar Jože Pirjevec. Zgodbi Pepce ni verjela njena komunistična sotovarišica Zdenka Kidrič. Menila je, da si je Pepca to preprosto izmislila, ker je sanjarila, da bo postala prva dama Jugoslavije.
Mlada črnolasa Ličanka bujnih oblin
Na koncu je vloga prve dame Jugoslavije pripadla Jovanki Budisavljević, črnolasi Srbkinji bujnih oblin iz Like. Ta je bila od Tita mlajša kar 32 let. Jovanka je v Beogradu v njegovem kabinetu skrbela za kakovost hrane. Hitro mu je padla v oči, saj je po Zdenkini smrti iskal novo mlado žensko, ki bi mu grela posteljo.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je v razmerju med Titom in Jovanko začelo resno pokati. Ni manjkalo niti telesnih obračunavanj, pri čemer Tito zaradi svoje starosti ni bil vedno močnejša stran v prepirih. Na zunaj sta se še kazala kot uglašen par. Na fotografiji: Tito in Jovanka leta 1971 na obisku v Beli hiši pri ameriškem predsedniku Richardu Nixonu in ameriški prvi dami Pat Nixon.
Leta 1946 ali 1947 sta prvič postala skrivna ljubimca, leta 1952 pa sta se na skrivaj poročila. V njunem zakonu ni bilo otrok, menda na Titovo željo, zaradi česar je bila Jovanka zelo potrta. Nekaj časa je bilo njuno zakonsko življenje idilično. A njuna zgodba se na koncu ni srečno končala.
Tito moral v copatah bežati pred svojo Jovanko
V sedemdesetih letih je postajala Jovanka vse bolj ljubosumna. Zlasti sta ji šli na živce mladi slavonski maserki Darijana in Radojka Grbić. Ti sta skrbeli za ostarelega Tita, ki ga je mučil išias. Tito, ki je imel takrat že več kot osemdeset let in so mu življenjske moči počasi pohajale, je bil pogosto tarča izbruhov besa nekaj desetletij mlajše in še vedno energične Jovanke.
Tako je Tito nekoč v strahu pred Jovanko v copatah iz svoje rezidence na Užiški prebežal v Beli dvor in od tam poklical na pomoč. Takrat sta Tito in Jovanka prenehala živeti skupaj.
Nemočni Tito
Jovanka je pozneje napisala, da je bil Tito v času, ko sta se okoli njega sukali mladi maserki, že popolnoma spolno nemočen in ni mogel z mladima sestrama početi ničesar. "Mogoče bi ju lahko plosknil po zadnjici," je zajedljivo napisala.
138