SiolNET. Siol Plus Kolumne
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Nevarno pomanjkanje pameti

10

termometer

Peter Jančič
Foto: Bojan Puhek

Da so izgubili vse kriterije, kaj je dobro za državo, je pokazal propadli projekt Marjana Šarca, Tanje Fajon, Luke Mesca in Alenke Bratušek, da bi Karl Erjavec prevzel vodenje vlade. Erjavec še poslancev svoje majhne stranke DeSUS ne obvlada. Dilema po glasovanju o Erjavcu pa je, ali so Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova kaj boljši voditelji od Erjavca, če so vse svoje sile investirati v tak polom.

Nad dosežki povezave KUL je nekoliko obupal celo Jože P. Damijan in predlagal ustanovitev nove stranke intelektualcev. Tako je opisal, da skupini strank, ki ga je nekaj mesecev z močno podporo svojih medijev nameravala postaviti za šefa vlade, potem pa so ga zamenjali z Erjavcem, manjka pameti za pravo vladanje: "v svojem dnevnem kruhoborstvu in omejenem intelektualnem dometu te vizije in vsebine ni sposobna". Sedanja politična garnitura, z nekaj drobnimi izjemami, je opisal, na koga se ta kritika nanaša.

Koliko zlorabljati otroke za propagando?

Dobra novica ob polomu opozicije z Erjavcem je vsaj, da se po dolgem času zadnje tedne niža število odkritih okužb s koronavirusom. A smo še vedno med bolj problematičnimi državami v Evropi in na svetu. Povišalo pa se je število odkritih okužb na Obali, še posebej v mestu Koper, kjer že redno odkrijejo krepko več okuženih kot v štirikrat večjem Mariboru.

Na Obali je bilo v preteklosti veliko manj okužb kot drugod po državi. Pred tremi tedni pa so bili tam množični protesti proti vladnim ukrepom za omejevanje širjenja okužb, ko so se nenadoma znašli med slabšimi. Vabilo na te proteste je na družbenih omrežjih delila tudi znana televizijska aktivistka proti vladi Janeza Janše in SDS Evgenija Carl, ki je imela pomembno vlogo pri sestrelitvi Aleksandre Pivec z vrha DeSUS in poskusu Karla Erjavca, da bi prevzel oblast v državi. 

Eugenija Carl Mojca Šetinc Pašek Janez Janša Foto: STA

Ta teden jo je okrcalo častno razsodišče društva novinarjev. Za obračunavanja se ne sme pretirano zlorabljati otrok, so jo opozorili, ker je z imeni otrok Aleksandre Pivec na hotelskem računu, ki je bil zavrnjen, dokazovala domnevno podkupovanje takrat še ministrice za kmetijstvo.

Carl Pivec Novice Novinarka Carlova kršila novinarski kodeks ob poročanju o Pivčevi

Razsodba, da je šla predaleč, je razvpito novinarko TVS precej ujezila. One je le poročala. Deloma je imela pri kritiki razsodišča prav. Ni zaposlena v hotelu in ne na občini, da bi morala varovati račun, ki naj bi kazal, kje je spal kak otrok Pivčeve. 

So pa bili ta teden pri Pivčevi policisti. A ne zaradi imen otrok na računu.

Po državi so preverjali, ali je prišlo do zlorab res velikih vsot evropskega denarja v času vlade Mira Cerarja in Marjana Šarca. Zaradi tega je bila Pivčeva po preiskavi, ki jo je sprožil gospodarski minister Zdravko Počivalšek (SMC), nekoliko v težavah že, ko je pred letom kandidirala za šefico DeSUS. A je Pivčevo, ki pri odločanju o tem denarju ni imela najpomembnejše vloge, takrat "pokril" Marjan Šarec.

Bolj odločilno vlogo je imela Klavdija Pergar, ki se je nekoč pisala Markež. Že pred projektom SRIPT je zaslovela, ko je morala odstopiti kot ministrica za izobraževanje skoraj takoj po izvolitvi v državnem zboru, ker so novinarji razkrili, da je magisterij ministrice za izobraževanje plagiat. Odstopila je tudi kot poslanka.

Aleksandra Pivec Novice Zadeva SRIPT: hišna preiskava tudi pri Pivčevi #video

Pergerjeva je še bolj kot Erjavec dokaz, da ni vsak za vse. Pa tudi, da je z intelektualci, ki jih kot rešitev ponuja Jože P. Damijan, v tej državi pogosto velik problem. Ali pa vsaj z njihovo izobrazbo.

Otroke so za propagando uporabili tudi na protestih pred tremi tedni v Kopru, da bi vlada kljub slabim epidemiološkim razmeram šole v prvih treh razredih odprla tudi pri njih. Vlada je pozneje to tudi storila. Kar zadeva širjenje okužb, pa so ta velika javna druženja zelo verjetno prispevala k dodatni rasti števila okužb. Ljudje se družijo tudi pred takšnimi protesti in po njih.  

Koper, protest proti zaprtju šol Foto: STA

Podobno so v smeri "covid za vse" v preteklosti učinkovali redni politkolesarki protesti, ki so jih iz opozicije nekoliko ustavili le v času res najhujših številk. Na vso moč pa so proteste proti politiki vlade spodbujali z rednim in naklonjenim poročanjem največji mediji v državi, ki so si občasno tudi izmišljali in ponarejali, kaj se tam dogaja. Na javni TVS so si, denimo, lani izmislili, da je Ivana Galeta v Kopru napadla skupina podpornikov vlade, zmontirali so posnetke, da so ustvarili še lažen vtis o povezanosti SDS s tem. Naplahtali so svoje gledalce. So se pa čez nekaj dni, ker smo na Siolu razkrili manipulaciji, vsaj opravičili. Niso pa tega storili vsi tisti, ki so zgodbo povzemali.

Poročanje RTV Novice Žolgar o poročanju TVS: "To so lagali"

Dolge mesece je bila ulica ob petkih skoraj najpomembnejši dogodek na svetu. Celo takrat, ko je bralce le še dolgočasila. 

Poziv k streljanju komunistov kazniv, Janše in Hojsa ne

To dogajanje se ne ujema s podobo, ki jo opozicija s pomočjo svojih medijev vztrajno in uspešno širi v tujino, češ da tu vladne stranke obvladujejo vse medije, da si ti ne upajo kritizirati vlade in da tudi sicer vlada vsesplošna cenzura.

Mediji, da bi očrnili vladajoče, v resnici poročajo celo o dogodkih, ki jih sploh ni bilo. Ki so si jih izmislili.

Pri poročanjih s protestov pa je bila tudi cenzura. Le da z druge strani. Ljudem so največji mediji v državi sistematično prikrivali manj lepe dimenzije protestov. Na primer več dni pozive protestnika Ludvika Tomšiča, da je treba takoj umoriti Janeza Janšo, in skandiranje "Ubi Janšo". Javno pozivanje k umoru takrat še opozicijskega voditelja, ko je prevzemal oblast, so državni tožilci pozneje razglasili za stvar svobode govore in zavrnili pregon. Podobno so, češ da tega ne bodo preganjali, te dni odločili ob zapisu Alojza Breznika na družbenem omrežju, da je notranji minister Aleš Hojs "pes, ki ga je treba likvidirat."   

Odločitve tožilcev, da sovražnega govora ne bodo preganjali, je v nenavadno luč postavila sodna odločitev, ki je na pol leta pogojne zaporne kazni obsodilo upokojenega novinarja in urednika Martina Češnja zaradi zapisov na družbenem omrežju, kot sta: "Postreliti ponosne naslednike komunističnih morilcev je edina možnost za normalno prihodnost Slovenije" ali "Bomo drhal spet spuščali čez svojo južno (schengensko) mejo ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki jo bo nezakonito prestopil?".

Protikomunistični sovražni govor nekdanjega novinarja sodišče obsoja, pri levih protestnikih, ki pozivajo k umoru političnih konkurentov, pa pregon zavrača že tožilstvo.

Tožilci niso neodvisni sodniki, eden od znanih neuradnih organizatorjev opozicijskih protestov ob petkih pa je sin pomembnega tožilca.

Jaša Jenull Foto: Ana Kovač

Za državo je podoba, ki kaže neenako ravnanje v podobnih primerih in zlorabo organov pregona za politične igrice, hudo nerodna.

Sam sicer mislim, da pravi problem niso Češnji, Brezniki ali Tomšiči in da pravi odgovor tudi ni ostro kaznovanje za besede. A o tem bi, če to že počnejo, moralo v vseh primerih podobno odločati sodišče in ne zanje tožilci. Bridkega političnega spopada pa sodne odločitve, da po prstih morebiti udarijo tiste, ki jih je dolg jezik na družbenih omrežjih ali protestih zanesel čez vse meje, ne bodo odpravile.

Pravi problem so organizatorji v ozadju.

Da je pri teh boj za oblast ukinil pamet, pa se je pokazalo tudi, ko je koaliciji ta teden uspelo zmanjšati razlike med velikostjo okrajev, v katerih volimo poslance, kar je bila zanesljivo najpomembnejša odločitev parlamenta letos. 

Mediji so ji posvetili veliko manj pozornosti kot cirkusu v DZ s Karlom Erjavcem ali cirkusom na ulici ob petkih. 

Sprememba omogoča izvedbo prihodnjih volitev poslancev. Rednih ali predčasnih. Volitve so temelj delovanja oblasti in celotnega političnega sistema.

O tem, ali so razlike med velikostjo okrajev v parlamentu dovolj zmanjšali, so še dileme.

Je pa gotovo, da bi rešitev, če ne bi spremenili nič, pomenila jasno in nedvoumno nadaljevanje kršitve ustavne ureditve. Velikosti okrajev bi morali popraviti že do novega leta, ko se je iztekel dvoletni rok, ki ga je poslancem za to postavilo ustavno sodišče. A je parlamentu spodletelo.

Iz današnje opozicije so dve leti poskušali spremeniti celoten volilni sistem, česar ustavno sodišče ni zahtevalo. Niti enkrat pa niso predlagali popravkov zakona, za katerega so sodniki ugotovili, da je neustaven. 

Med podporniki spremembe in s tem spoštovanja razsodbe ustavnega sodišča ta teden ni bilo opozicijskih strank, ki so se same razglasile za Koalicijo ustavnega loka. V besedah.

Z glasovanji pa so zunaj.

S tem so ob kandidaturi Erjavca dodatno pokazali, kar je ocenil tudi Damijan, da naši politiki občasno nekaj manjka. 

Pameti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 69
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin