Petek, 18. 3. 2022, 22.30
2 leti, 1 mesec
Miha Mazzini: Od cepiv do Putina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,06
45
"Evropski načrti za obvezno cepljenje so v resnici še hujši od nacizma: tam so bili nekonsenzualnemu tretmaju podvrženi samo interniranci v taboriščih." To je zapisal Tomaž Mastnak v časopisu Dnevnik 8. 12. 2021 (odziv) in izrazil prepričanje glasnega dela državljanov, češ, njihovo trpljenje pod - res zbeganimi in nelogičnimi - proticovidnimi ukrepi je najbolj strahotno v zgodovini, še holokavst je le bleda senca trpljenja, ki ga občutijo ob tem, da si morajo natakniti masko.
Izjava kaže na posebno stanje duha, predvsem pa dojemanja sveta. Tomaž Mastnak je pač mislec, ki je tako dolgo drsel v levo, da je na stara leta pokukal ven na desni. V koronačasih je postal eden vodilnih glasov množice in prvič priljubljen. O tem, kako je njega in njemu podobne nenadna slava zbegala, sem pisal v posebni kolumni (preberite jo).
Zagovarjanje Putina
Če je bil Mastnak še pred nekaj tedni na strani covidne zarote, je zdaj že prešel na zagovarjanje Putina, kot številni po družbenih omrežjih. Nikomur se prehod od boja proti cepivu do navijanja za Putina ne zdi nič neobičajnega.
Iz naključnih objav na družbenih omrežjih sem dobil občutek, da se je zgodil množično, ne zgolj pri Mastnaku.
Po ruski invaziji sem se lotil ene tistih raziskav, ki so zelo zamudne in utrujajoče, ko se prebijam skozi mehurčke Facebookovega algoritma ter poskušam ujeti širšo sliko razmišljanja v populaciji.
Covid izgine
Prvo, kar sem na svoji poti skozi izjave opazil, je bilo izginotje covida. Puf! Kot je izginil iz medijev, je izginil tudi iz spletnih pogovorov. Portal RTV je celi dve leti na platnici gostil covid, česar precej tujih medijev ni počelo tako vztrajno, in ni čudno, da smo se ga nasitili.
A nenadno izginotje je bilo povsem neverjetno.
Nekaj dni zapored sem hodil gledat objave nekaj glasnih proticepilcev in nadaljevali so po starem, le da jih skoraj nihče več ni ne delil ne komentiral. Še včeraj so dnevno razburjali množico, danes so ostali povsem spregledani. Predstavljam si, da jih je šokiralo do obisti.
Metamorfoza
Pred leti sem še enkrat prebral Kafkovo zgodbo Metamorfoza, v kateri se glavni junak spremeni v hrošča, ki se gnusi okolici in sebi. Vprašal sem se, kaj bi se moralo zgoditi danes, da bi se nekdo tako počutil. Nastala je zgodba, v kateri junakinji nenadoma nihče ne všečka in ne deli objav na družbenih omrežjih. Njen svet se zruši (zgodba je objavljena v knjigi Pohlep).
Covida ni, a se hitro prilagodimo
Tako so se verjetno počutili glavni širitelji covidnih zarod - nenadoma sami v prostranstvih računalniških omrežij. A so se hitro prilagodili. Nekateri so že drugi dan objavili, da ni vse tako, kot je videti, ne verjemite zahodnim medijem, in začeli braniti Putina.
Drug za drugim so se oglašali stari mojstri. V uvodu omenjeni Mastnak je takoj preklopil v nove čase, oglasil se je ginekolog Stanko Pušenjak, češ da je Ukrajina "v bistvu le dimna zavesa" (vir) - hm, moraš pa biti lepo na toplem in preskrbljen, da to razlagaš tistim nesrečnikom, ki gazijo po brveh prek rek, mimo porušenih mostov, in nanje naletavajo snežinke in čez glavo krogle in bombe.
Ne skrbite, oglasil se je tudi Marko Potrč - tokrat še ni povedal, kaj prodaja - in s tem je srečna družina spet skupaj.
Vključno s spletnimi komentatorji: na enem od portalov sta stali druga ob drugi novica o Ukrajini in covidu. Prva je imela 220 komentarjev, druga zgolj dva. Epidemiologi lahko diplome vržejo v smeti in oblečejo uniforme. Ne samo ljudje, skozi isti proces so šle tudi politične stranke. Recimo Resni.ca, ki ji je všečkanje padalo, dokler 4. marca s Putinovimi besedami ni začela opravičevati Putina in bila po delitvah in všečkih takoj spet na konju.
Pripomočki
Spomnil sem se pogoste koronske izjave: "Ne bom vase dajal zvarkov farmacije, zato raje jemljem ivermektin in hidroksiklorokin ter kombinacijo obeh." In šel pogledat črnoborzijance.
Posodobili so se. Nič več ivermektin, preklopili so na kalijev jodid. Po Putinovi grožnji z atomskim orožjem pa so se med oglasi pojavili tudi Geigerjevi števci.
Stranski učinki
Tole pravzaprav ne spada v današnjo kolumno, a večkrat se vprašam, kakšne bodo posledice nenadzorovanega jemanja zdravil. Za kalijev jodid so že izdali opozorilo (vir), ker pa nisem še ničesar vedel o ivermektinu, sem enega teh oglasov poslal hčerki, odlični veterinarki, in le zavzdihnila je, da gre za pasto, namenjeno konjem, in bo torej človek, ki to jemlje, moral preračunati na lastno težo. Hm. Bo, ne bo. Poslala mi je celo povezavo do izračuna. Po funkcionalni nepismenosti smo vodilni v svetu (vir) in zdaj se bomo lotili še farmacevtskih kalkulacij? Resno me je zaskrbelo.
Zatem sem pogledal, kaj sploh je hidroksiklorokin in njegove stranske učinke. Najbolj mi je v oči padla paranoja. Pazite, menite, da je covid zarota, in zato jemljete zdravilo, ki viša paranojo?
Na tako podlago pa se boste nagoltali še kalijevega jodida in v roki držali Geigerjev števec?
Zanikovalci
Šel sem pogledat tiste, ki so povsem zanikali obstoj covida. Zabeležil sem si človeka, ki mi je padel v oči med pandemijo, ko je fotografiral prazno čakalnico zdravstvenega doma v dokaz, da bolnišnice niso polne.
In kaj je objavil drugi dan po invaziji?
Sliko spletne kamere, ki kaže prazen glavni trg v ukrajinskem mestu, in ogorčeno pripisal: "Mar je to prizor iz vojne? Vojna ne obstaja!"
Mogoče živi na vasi, ne vem.
Kajti če na vasi pogledate skozi okno in ne vidite nikogar na edini ulici med hišami, si pokimate, češ, vse je v redu. Če pa sredi Kijeva ali New Yorka pogledate na glavno ulico in ni nikjer nikogar, vas naj kar zagrabi panika.
Mar se možakar ne spomni Ljubljane med desetdnevno vojno? Prebivalci sedijo v kleteh ali pa so zabarikadirani doma. Redki sprehajalci hitijo sklonjenih glav.
Kaj je ta zanikovalec vojne pričakoval? Da bodo kamere kazale ruske vojake, kako plešejo kazačok?
Teden kasneje sem ga spet obiskal. Tokrat je bilo ruševin očitno že preveč in je moral nadgraditi teorijo - Ukrajinci mečejo bombe sami nase! Vojne torej ni! Od začetka je imel prav.
Manjšanje strahu
Tale neverjeten podatek prihaja iz odlične knjige Rutgerja Bregmana Utopija za realiste. Če so vam leta 1950 izmerili več kot določeno stopnjo anksioznosti, so vas odpeljali na psihiatrično obravnavo, češ, revež, tega pa brez močnih zdravil ne morete več zdržati. Z leti so mejo vedno bolj višali in ta stopnja, ki bi nekoč zahtevala hospitalizacijo, je postala povsem normalna že okoli leta 1990 - ne samo pri odraslih, že pri otrocih!
Zaradi poplave novic, ki ob nas tolčejo neprestano, ni čudno, da nekateri doživijo izklop. Klik in nenadoma ne obstaja virus, ne vojna, nič. Hkrati je tak izklop prijeten, ker je silno narcističen - mediji si izmišljujejo, da bi nategnili mene, Miho iz Ljubljane! A me ne morejo, kakšen heroj sem! Tak človek bi sedel na Titaniku in razlagal, da je potapljanje izmišljeno. Kar bi mu olajšalo zadnje ure, a za seboj bi potegnil mnogo ljudi, ki bi ga poslušali. Zanikanje realnosti služi nemočnim, zato se otroci tolikokrat zatečejo vanj.
Podatki
Sam sem pregledal objave več kot tisoč oseb na Facebooku in dobil občutek, da je nekako pol, pol, kar zadeva obsojanje ruske invazije. Našel se precej veliko opravičevalcev, ki uporabljajo točno iste besede, kot v domačem okolju opravičujemo nasilnega sorodnika. (Preberite kolumno.)
Te dni smo lahko brali prve raziskave javnega mnenja. Manj od polovice prebivalstva meni, da je za vojno kriva Rusija (vir). Zanimivo je, da se jih 35 odstotkov gre tisto pravo "vsegliharstvo", ta naš znani moralni relativizem, po katerem so enako krivi vsi. Še 19,2 odstotka pa se jih ne more odločiti, kdo naj bi bil kriv. Tole kaže na zelo izgubljen moralni kompas pri več kot polovici populacije.
Podobna raziskava v Rusiji kaže, da več Rusov misli, da so agresorji, kot to misli Slovencev (vir), kar je dosežek svoje vrste.
Valicon je naredil raziskavo tudi v preostalih državah nekdanje Jugoslavije in bolj ko greste proti vzhodu, manj je kriva Rusija (vir) in vedno bolj je kriva Amerika (katere krivda je tudi pri nas dobro zastopana, a o tem kdaj drugič).
Stare sheme
Na lastne oči sem videl: nasprotniki cepljenja so večinoma prešli na prorusko stran. Ne samo pri nas, po vsem svetu je tako (vir).
Zanimivo je, kako so raztegnili svojo prejšnjo covidno miselno shemo na vojno v Ukrajini, kot bi imeli vgrajeno eno samo logiko obdelave podatkov.
Tole je kratek povzetek moje raziskave na našem delu Facebooka: tisti, ki so povsem zanikali obstoj virusa, zdaj zanikajo obstoj vojne. Tisti, ki so bili proti cepljenju in prisegajo na lastno telo, zagovarjajo Putina. Tisti, ki so bili proti obveznemu cepljenju, pa so šli v moralni relativizem, češ, vsi so krivi, nič ni tako, kot je videti.
Cliffhanger
A zakaj?
Zakaj je ta prehod za večino tako logičen in samoumeven? Sam, recimo, sem cepljen, a kar zadeva covid, nisem zagovornik obveznega cepljenja. Zakaj me ni zgrabil moralni relativizem glede invazije na Ukrajino?
O tem v naslednji kolumni, čez dva tedna, če bo svet še stal in Bog dal, kot je govorila moja stara mama.
45