SiolNET. Posel danes Novice
1,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zanje porabimo 30 milijonov evrov: se navade Slovencev spreminjajo?

1,56

termometer

Odpadne sveče
Številna odlagališča odpadnih nagrobnih sveč so polna. Foto: STA

Po prižganih nagrobnih svečah smo Slovenci v samem vrhu. Na leto jih prižgemo okoli 16 milijonov, s težavami pa se soočamo glede njihove predelave. Kako na težave gledajo nekateri največji svečarji pri nas?

Slovenija je v samem vrhu po prižganih nagrobnih svečah na prebivalca. Pred nami so le Hrvatje in Poljaki. Vsak državljan povprečno na leto prižge osem sveč, kar skupaj znese 16 milijonov na leto.

Vrhunec sezone se giblje okoli 1. novembra, ko se spomnimo pokojnih. Veliko manj kot z urejanjem grobov pa se ukvarjamo z odpadki, ki jih pri tem proizvedemo.

Država s 3,6 milijona evrov za predelavo odpadne embalaže

V dneh okoli 1. novembra pridelamo za okoli 1.200 ton odpadnih sveč, zaradi ogromne porabe pa smo tudi edini v Evropi, ki imamo uredbo za ravnanje z odpadnimi svečami.

Vseeno imamo na tem področju velike težave, saj se nabirajo nepredelane sveče, nakopičene probleme pa bo država reševala z interventnim zakonom, ki bo za odvoz odpadne embalaže stal 3,6 milijona evrov. Že lani je računsko sodišče ugotovilo, da država na področju odpadnih sveč ni pretirano uspešna in da ne izvaja nobenih ukrepov za zmanjševanje porabe.

"Sveče predstavljajo le pet odstotkov svetovne proizvodnje PVC"

Labrex Foto: Marko Rabuza V vrhuncu sezone svečarji obrnejo skoraj polovico prometa z nagrobnimi svečami, povprečno pa so prihodki v panogi v lanskem letu predstavljali 738 tisoč evrov. Ob tem so največjim svečarjem prihodki rasli.

Miran Šeško iz Sveč Šeško opaža, da se vse več ljudi odloča za nakup elektronske sveče, pri kateri pa je problematična predelava baterije, višja pa je tudi cena ekološke takse.

"Sveče predstavljajo le pet odstotkov ali še celo manj svetovne proizvodnje PVC. Največja proizvodnja PVC je v stavbnem pohištvu, predvsem oknih. Ministrstvo bi moralo narediti shemo, da bi tudi druge izdelke iz PVC pravilno reciklirali," o problematiki meni Šeško.

Ena od rešitev sveča na tekoči vosek

Svečarstvo Pax Foto: Facebook Težave se zaveda tudi direktor podjetja Pax Janez Stele, ki s prstom kaže na Agencijo Republike Slovenije za okolje.

"Na Arsu sta po mojih podatkih vloženi dve vlogi dveh podjetij, ki želita predelovati odpadne nagrobne sveče (ONS). Ne razumem, zakaj je treba toliko časa čakati na dovoljenje, saj je to res nujna zadeva," opozarja Stele.

Njegovo podjetje je eno od petih, ki so v dejavnosti svečarstva v lanskem letu presegli tri milijone evrov prihodkov, med kupci pa je najbolj priljubljena sveča na tekoči vosek, kar pomeni, da je sveča večkrat v uporabi, saj se zamenja le kartušo s tekočim voskom.

"Tekoči vosek kot gorivo je v primerjavi s parafinom veliko bolj ekonomičen, saj gori lepše in dalj časa v vseh vremenskih pogojih. Zaradi svojih lastnosti ni dovzeten za temperaturna nihanja, kar pomeni, da izgori v celoti," pravi Stele.

Razvoj sveč v zadnjem desetletju zelo napredoval

Po Šeškovih besedah, ki vodi tudi podjetje Labrex, ta se ukvarja z uvozom parafinov, določenih proizvodov za lesno industrijo, se povečuje prodaja dišečih okrasnih sveč za dom v primerjavi z nagrobnimi.

"Iščemo določene alternative, s čim bi lahko zamenjali PVC-material. Ena možnost je polipropilen ali polietilen. Slovenci na tem področju še nismo tako osveščeni. Sam mislim, da je najboljša sveča steklena, ki se lahko dobro reciklira," meni Šeško in dodaja, da je razvoj sveč v zadnjih 15 letih zelo napredoval.

Nagrobne sveče infografika Foto: Siol.net

30 milijonov evrov za sveče

Cene za običajne sveče se gibljejo med enim in dvema evroma, kar pomeni, da Slovenci za sveče letno porabimo okoli 30 milijonov evrov. Sama proizvodnja običajne sveče se giblje pri okoli 0,6 evra.

Po zakonu morajo proizvajalec, pridobitelj in uvoznik nagrobnih sveč na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo.

Druge predpisane stroške, povezane z ravnanjem z nagrobnimi svečami, pa nosijo upravljavci pokopališč, izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in zbiralci odpadnih nagrobnih sveč.

V Sloveniji delujejo štiri družbe, ki skrbijo za odvoz odpadnih sveč, Prons, Sveko, Interseroh in Zeos. Največje težave so v vzhodnem delu Slovenije, kjer je lani pogorela predelovalnica sveč v Ljutomeru in ne deluje več.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 35
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin