SiolNET. Posel danes Novice
3,65

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vojna na Banki Slovenije: česa je Jazbec sumil viceguvernerko

3,65

termometer

Banka Slovenije
Foto: Bojan Puhek

V vrhu Banke Slovenije je zaradi julijske kriminalistične preiskave očitno dokončno počilo. Guvernerja Boštjana Jazbeca je zanimalo, ali je skupina, ki jo vodi viceguvernerka Mejra Festić, policiji izročala preveč dokumentov.

V Banki Slovenije so za Siol.net potrdili, da so izvedli izredno notranjo revizijo posebne inšpekcijske skupine, ki jo vodi Mejra Festić, viceguvernerka in namestnica guvernerja Boštjana Jazbeca

Razlog: na Banki Slovenije so preverjali, ali je skupina, ki je policiji in tožilstvu pomagala pri preiskavi sumov kaznivih dejanj v slovenskih bankah pred letom 2013, poslovala zakonito. Pojasnili so, da jih je zanimalo, "ali je posebna inšpekcijska skupina policiji izročila preveč podatkov glede posameznih primerov, ki sta jih obravnavali skupaj". 

Dve razsežnosti spora v Banki Sloveniji

Zgodba ima dve razsežnosti. 

Prvič, gre za nadaljevanje bolj ali manj javne "hladne vojne" med policijo in Banko Slovenije, ki traja že od preiskave v prostorih centralne banke. 

In drugič, odločitev o izredni reviziji posebne inšpekcijske skupine nakazuje tudi na notranje razprtije v vrhu Banke Slovenije – med Boštjanom Jazbecem in Mejro Festić, ki je že pred časom napovedala, da se bo potegovala za nov mandat v svetu centralne banke. 

Festićeva je sicer edina preostala članica Jazbečeve ekipe viceguvernerjev, ki je bila na tem položaju še v času sanacije bank. Za razliko od guvernerja ni bila med preiskovanci kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so v začetku julija obiskali Banko Slovenije. Mandat ji poteče konec februarja. 

Predsednik republike Borut Pahor je že v začetku septembra objavil poziv za zbiranje predlogov za prosto mesto viceguvernerja. Rok za prijave se izteče 26. oktobra.

Izredna revizija, ki so jo uvedli v Banki Slovenije, kaže, da so med viceguvernerko Mejro Festić, ki je že napovedala, da se bo potegovala za nov mandat v svetu centralne banke, in guvernerjem Jazbecem nesoglasja. Izredna revizija, ki so jo uvedli v Banki Slovenije, kaže, da so med viceguvernerko Mejro Festić, ki je že napovedala, da se bo potegovala za nov mandat v svetu centralne banke, in guvernerjem Jazbecem nesoglasja. Foto: Matej Leskovšek

Nekoč paradna skupina, danes pod nadzorom

Še v mesecih pred preiskavo so se na Banki Slovenije v medijih javno hvalili z delom posebne inšpekcijske skupine in njeno vlogo pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskih bankah. Ustanovili so jo za pomoč policiji pri identifikaciji pojavnih oblik kaznivih dejanj in za razlago okoliščin in dejstev, ki kažejo na različne sume. 

Festićeva je v več intervjujih opozarjala, da so bankirji v letih pred sanacijo serijsko kršili zakon o bančništvu. Govorila je o njihovi "naklepni slepoti" in kazenskopravnih standardih, ki da so v Sloveniji postavljeni tako neživljenjsko visoko, da "le redki oblečejo progasto kolekcijo". Napovedovala je celo oblikovanje podatkovne baze škodnih dogodkov, ki kažejo na operativna tveganja. 

O bojazni, da bi skupina policiji izročala "preveč podatkov", kar so zdaj preverjali na Banki Slovenije, takrat ni bilo ne duha ne sluha.

Medijska promocija Banke Slovenije

Ravno nasprotno, z medijsko promocijo dela skupine se je Banka Slovenije prikazovala kot paradni konj boja proti bančnemu kriminalu. S tem ji je uspevalo pozornost javnosti odvračati od neprijetnih vprašanj o njeni vlogi pri nadzoru domačega bančnega sistema v letih pred krizo, med njo in ob sanaciji bank. Prst odgovornosti za zastoje pri preiskovanju bančne "luknje" pa je guverner Jazbec upiral v tožilstvo in sodišče. 

Tudi z odredbami o povečanju kapitala, ki jih je Banka Slovenije izdala ob sanaciji decembra 2013, so banke dobile nalogo, da morajo preiskovati kazniva dejanja in vsak sum naznaniti pristojnim organom. Enako nalogo so dobile izredne uprave Factor banke in Probanke. 

Prst odgovornosti za zastoje pri preiskovanju bančne "luknje" je guverner Boštjan Jazbec upiral v tožilstvo in sodišče.  Prst odgovornosti za zastoje pri preiskovanju bančne "luknje" je guverner Boštjan Jazbec upiral v tožilstvo in sodišče. Foto: Bor Slana

Preiskave, ki so spremenile vse

Toda vse se je spremenilo po hišnih preiskavah na sedežu Banke Slovenije. 

Kot je znano, so kriminalisti NPU iskali dokaze o nepravilnostih pri sanaciji bank v letu 2013. Natančneje o tem, da je Banka Slovenija z zahtevanim izbrisom lastnikov delnic in obveznic Novi Ljubljanski banki (NLB) omogočila pridobitev za 257 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. O tem, ali je šlo za ukrep, skladen z ustavo, je na včerajšnji seji razpravljalo tudi ustavno sodišče. 

Policija: sodelovanje z Banko Slovenije ni več na isti ravni 

V Banki Slovenije so policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu še med samo preiskavo očitali, da so podatke z računalnikov zasegali neselektivno in da so s tem kršili zaupnost dokumentov Evropske centralne banke (ECB). "Verjetno bom kot guverner predlagal, da prenehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo," je že dva dneva pozneje v državnem zboru javno napovedal guverner Jazbec.

Kmalu zatem so na Banki Slovenije sprejeli tudi uradni sklep o prenehanju dela posebne inšpekcijske skupine. Na policiji so tako za Siol.net priznali, da sodelovanje z Banko Slovenije ni na takšni operativni ravni, kot je bilo pred julijskimi hišnimi preiskavami. 

Zapletati se je začelo tudi med Banko Slovenije in državnozborsko preiskovalno komisijo za ugotavljanje zlorab bančnega sistema, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar. Zapletati se je začelo tudi med Banko Slovenije in državnozborsko preiskovalno komisijo za ugotavljanje zlorab bančnega sistema, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar. Foto: Ana Kovač

Katerih dokumentov Jazbec ni poslal Logarju?

Zapletati se je začelo tudi med Banko Slovenije in državnozborsko preiskovalno komisijo za ugotavljanje zlorab bančnega sistema, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar. Čeprav ji je Banka Slovenija 19. julija, dva tedna po preiskavah, poleg 33 tisoč strani dokumentacije izročila tudi zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja, naj bi v komisiji naknadno ugotovili, da nekaj teh zapisnikov manjka.

Jazbec se je nato, kot je Banka Slovenija javno pojasnila pred dnevi, odločil za "uporabo pravnih sredstev, ki bodo omogočila razjasnitev odprtih pravnih vprašanj".

Banka Slovenije in Jazbec z isto odvetniško družbo

Po naših podatkih je najel odvetniško družbo Čeferin, ki je Banki Slovenije pomagala tudi pri izvedbi izredne notranje revizije dela posebne inšpekcijske skupine. Ista odvetniška družba sicer Jazbeca zastopa tudi zasebno – v predkazenskem postopku preiskave nepravilnosti ob sanaciji bank, zaradi katere so Banko Slovenije julija obiskali kriminalisti. 

Na Banko Slovenije smo naslovili več dodatnih vprašanj:

1. Ali je pri izbiri odvetniške družbe Čeferin igralo kakršno koli vlogo dejstvo, da v predkazenskem postopku, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo, zastopa gospoda Boštjana Jazbeca?

2. Ali je imela odvetniška družba vpogled v posamezne spise in kako ste na Banki Slovenije preprečili morebitne konflikte interesov, ki bi lahko nastali v tem primeru? Recimo, če bi odvetniška družba zastopala stranke iz postopkov, ki jih je pomagala sprožiti BS.

Popravek, 21.10.2016, 10:03: Vojna na Banki Slovenije: česa je Jazbec sumil viceguvernerko

V članku z naslovom Vojna na Banki Slovenije: česa je Jazbec sumil viceguvernerko smo zapisali, da odvetniška družba Čeferin zastopa guvernerja Boštjana Jazbeca tudi zasebno. Iz odvetniške pisarne so nam sporočili, da to ne drži. Za napako se opravičujemo.

Uredništvo Siol.net

"Konflikte interesov preprečujemo"

"Banka Slovenije je pogodbo z odvetniško družbo podpisala oktobra lani, torej že pred hišno preiskavo v Banki Slovenije, in sicer za svetovanje in zlasti zastopanje pred sodišči. Banka Slovenije je že v postopku iskanja pogodbenega partnerja upoštevala in izključila vse odvetniške pisarne, ki zastopajo v sodnih sporih nasprotno stran oziroma pri katerih bi prišlo do konflikta interesov," so pojasnili na Banki Slovenije. 

"Če bi bil oziroma, ko je potencialni konflikt interesov zaznan naknadno, pisarna primera ne obravnava in se o njem ne opredeljuje. BS v tem primeru prepreči konflikt interesa," so še poudarili. 
 

V Banki Slovenije so policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu še med samo preiskavo očitali, da so podatke z računalnikov zasegali neselektivno in da so s tem kršili zaupnost dokumentov Evropske centralne banke (ECB). V Banki Slovenije so policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu še med samo preiskavo očitali, da so podatke z računalnikov zasegali neselektivno in da so s tem kršili zaupnost dokumentov Evropske centralne banke (ECB). Foto: Bor Slana

Prvi spor: ukinitev skupine

Prav na tej točki so se očitno začeli tudi spori med guvernerjem in njegovo namestnico. Festićeva je včeraj potrdila, da ukinitvi posebne inšpekcijske skupine nasprotuje. 

"Ne podpiram ukinitve skupine in njene integracije v sektor nadzora. Sodelovanje z organi pregona je treba okrepiti, da se razčistijo vse nejasnosti ter znižati prag tolerance do motiviranih družbeno deviantnih ravnanj na nič," je dejala Festićeva. 

Med Jazbecem in Festićem naj bi nato dokončno počilo ob uvedbi izredne revizije. Kot smo neuradno izvedeli, ji je viceguvernerka nasprotovala. V internih pogovorih jo je, trdijo viri, označevala celo za nezakonito.

Drugi spor: revizija

Festićeva teh informacij ni potrdila. "Z uvedbo notranjega nadzora sem soglašala, saj je transparentnost in zakonitost dela (skupine, op. a.) tako tudi formalizirana," nam je pojasnila. 

Kaj je ugotovila izredna notranja revizija? Na Banki Sloveniji odgovarjajo, da "bistvenih napak v delu in ravnanju posebne inšpekcijske skupine ni našla". "Prepoznala pa je njen pozitiven prispevek glede načina in vsebine dela. Izpostavila je tudi morebitni konflikt poslovnih interesov, če bi se skupina integrirala v redni nadzor bančnega poslovanja," so pojasnili. 

Na Banki Sloveniji odgovarjajo, da izredna revizija "bistvenih napak v delu in ravnanju posebne inšpekcijske skupine ni našla". Na Banki Sloveniji odgovarjajo, da izredna revizija "bistvenih napak v delu in ravnanju posebne inšpekcijske skupine ni našla". Foto: Matej Leskovšek

Kaj bo s skupino Mejre Festić?

Svet Banke Slovenije dokončne odločitve o statusu te skupine sicer še ni sprejel. Po oceni Festićeve pa bi njeno "zlitje" z oddelkom za redni nadzor bančnega poslovanja pomenilo konflikt interesov.

"Slaba bančna praksa, ki jo je posebna inšpekcijska skupina identificirala, je pokazala tudi pomanjkljivosti nadzora nad bankami. In nemogoče se je bilo izogniti kritiki preteklega dela Banke Slovenije, saj je nerealno kazati s prstom samo na poslovne banke," poudarja Festićeva. 

"Prav tako je nadzor bančnega poslovanja pretežno osredotočen na bonitetni nadzor, medtem ko so aktivnosti skupine usmerjene v nebonitetni nadzor v smislu identifikacije slabe bančne prakse," je še dodala.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 37
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin