Četrtek, 1. 3. 2018, 13.57
6 let, 1 mesec
NLB in hrvaške sodbe razdelile Cerarjevo vlado
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,62
10
Nova Ljubljanska banka (NLB) tri mesece pred volitvami rahlja vladno koalicijo. Vlada je danes za teden dni preložila razpravo o jamstvih države za obveznosti banke, ki izhajajo iz sodb na Hrvaškem glede deviznih vlog varčevalcev. V SD in DeSUS nasprotujejo plačilu, Miro Cerar pa meni, da bo banki pri tem treba pomagati. Vroč kostanj, povezan s prodajo NLB, pa bo očitno prepustila naslednji vladi.
S prodajo NLB se bo očitno ukvarjala naslednja vlada.
Vlada Mira Cerarja je namreč danes potrdila odgovor Slovenije na januarsko pismo evropske komisije v zvezi s postopkom, ki ga vodi glede izvedbe prodajne zaveze za NLB. "Pričakujemo, da bodo pogovori s komisijo, ki se tudi po oddaji dogovora nadaljujejo, konstruktivni in v smeri dogovora o spremembi zavez. Odgovorila smo na vsa pomisleke in dodatna vprašanja evropske komisije," so danes sporočili z vlade.
Ključni podatek se skriva v drugem delu sporočila. Evropska komisija bo namreč svojo odločitev o tem, ali so predlogi Slovenije skladni s pravili o državnih pomočeh, po proučitvi odgovora iz Ljubljane in morebitnih pripomb tretjih strank, sprejela najkasneje v osemnajstih mesecih po odprtju postopka poglobljene preiskave, torej že v času prihodnje vlade.
"Pustimo, da se o tem dogovorijo"
Pri tem je spet trčila ob vprašanje tožb, ki so jih zaradi dolga do hrvaških varčevalcev v imenu hrvaške države proti NLB sprožile tamkajšnje banke. Razpravo je zaradi različnih stališč koalicijskih strank preložila za teden dni. "Pustimo, da se o tem dogovorijo dokončno," je po seji vlade dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Kot smo že poročali, so hrvaška sodišča v teh postopkih že sprejela več pravnomočnih sodb na škodo NLB in nekdanje Ljubljanske banke (LB). Ali je naša največja banka že poravnala kakšen zahtevek in koliko je bilo teh zahtevkov, uradno ni mogoče izvedeti.
A vlada o tem, ali bi morala NLB plačevati obveznosti, ki izhajajo iz sodb na Hrvaškem, očitno nima enotnega mnenja.
Erjavec in Židan nasprotujeta plačevanju na Hrvaško
V SD in DeSUS temu nasprotujejo. Oboji poudarjajo, da bi moralo biti vprašanje prenesenih deviznih vlog del razprave o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Tako sta se namreč Slovenija in Hrvaška dogovorili leta 2013 s podpisom memoranduma na Mokricah, ki je predvidel tudi ustavitev vseh sodnih postopkov.
Predsednik SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan je še pred današnjo sejo vlado potrdil, da ostaja na tem stališču. "Pristojni organ za odločanje o nasledstvu je skupni odbor za nasledstvo. Njegovo strokovno mnenje je treba upoštevati," je za Siol.net dejal Židan.
Enako stališče nam je danes dopoldne prek predstavnice za stike z javnostmi potrdil tudi predsednik DeSUS in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.
Cerar lani proti poroštvu. Je zdaj spremenil mnenje?
Oba sta že konec maja lani glasovala proti predlogu, da bi država NLB odobrila poroštvo za plačilo teh obveznosti. Na vlado ga je prinesla ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, in to z utemeljitvijo, da gre za ključno oviro pred morebitno prodajo NLB. Bremena (potencialnih) preteklih obveznosti naj bi namreč odvračala kupce.
Takrat je poroštvu nasprotoval tudi predsednik vlade Miro Cerar, saj banke ne bi smeli "prodati tako, da bodo slovenski davkoplačevalci znova oškodovani". Vraničar-Ermanova je po današnji seji vlade povedala, da "takšnega poroštva, ki ga je predlagala lani, tokrat ni predlagala". Drugih informacij ni razkrila.
A premier si je v vmesnem času, v katerem je NLB že pravnomočno izgubila nekatere sodne postopke na Hrvaškem, očitno premislil. Čeprav je sodbe hrvaških sodišč včeraj označil za neskladne s pravom, je poudaril, da bo vlada NLB "na nekakšen način morala pomagati, če bo zagata res velika".
Kaj, če NLB ne upošteva hrvaških sodb?
Za zdaj kaže, da ima vlada na voljo dve slabi možnosti. Če bo Slovenija vztrajala pri svojem:
- lahko hrvaške banke z izvršbami na Hrvaškem pridobijo premoženje NLB: lizinško podjetje, zemljišča in izplačila pokojnin hrvaškim upokojencem, ki so nekoč delali v Sloveniji,
- se lahko zahteva oblikovanje rezervacij v bilancah NLB. To bi precej znižalo dobiček banke, s tem pa dividende, ki jih dobi država kot edina lastnica NLB. Samo glavnica prenesenih starih vlog znaša dobrih 172 milijonov evrov, k temu pa velja prišteti še obresti. O tem bodo po besedah ministrice Vraničar-Ermanove odločili revizorji.
Kaj, če Slovenija popusti Hrvaški?
A tudi morebitni signali, da je Slovenija pripravljena stati za NLB pri plačilu obveznost iz sodb na Hrvaškem, bi lahko imeli več škodljivih posledic:
- Memorandum iz Mokric, ki ima za Slovenijo status meddržavnega sporazuma, za Hrvaško pa ne, bi dokončno postal mrtva črka na papirju. To bi pomenilo veliko politično zmago za Hrvaško – tudi v luči lobiranja za dvostransko rešitev spora o meji, kjer Slovenija vztraja pri spoštovanju prava.
- Slovenija bi lahko izgubila enega od ključnih argumentov, zakaj je proces privatizacije NLB začasno ustavljen. Evropska komisija bi namreč dobila jasno sporočilo, da bo morebitne nove zahtevke, ki bi prišli s Hrvaške, plačala država in ne NLB.
- Šlo bi za veliko finančno breme. Spomnimo, znesek potencialnega plačila, ki trenutno zaradi tožb grozi NLB, znaša skoraj 300 milijonov evrov. To je enako skoraj polovici lani predvidene kupnine pri prodaji 51-odstotnega deleža NLB.
Kako smo se izgubili v trikotniku SDH - NLB - vlada
V ponedeljek se bo sestal nadzorni svet NLB, ki ga vodi Primož Karpe. Od sredine februarja, ko smo na Siol.net prvič poročali o zahtevkih, ki izhajajo iz hrvaških sodb, v banki niso uradno razkrili, koliko obveznosti so že plačali in koliko znaša vsota obveznosti iz pravnomočnih sodb.
Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance
Molčijo tudi na Slovenskem državnem holdingu (SDH), krovnem upravljavcu lastniškega deleža države v NLB. V zadnjih dveh tednih smo jih dvakrat prosili za konkretnejša pojasnila o obveznostih NLB in morebitni izredni skupščini banke, ki bi odločala o tem vprašanju. Konkretnih odgovorov nikoli nismo prejeli.
V SDH, ki ga vodi Lidia Glavina, so nas obakrat raje napotili na druge naslove. "Prosimo, da se v zvezi s poslovodnimi odločitvami obrnete na družbo NLB. Prosimo, da se glede ostalih vprašanj obrnete na Vlado oziroma ministrstvo za finance," so nam obakrat odgovorili.
Ravnanje SDH preseneča, ker je Vraničar-Ermanova danes pojasnila, da je s dosedanjim stališčem vlade, ki je plačilom na Hrvaško nasprotovala, "seznanila vse pristojne organe", torej tudi SDH.
Vraničar-Ermanova brez komentarja
Na voljo za uradna pojasnila nam je tako ostalo le ministrstvo za finance. Tudi tam so nas za odgovore napotili drugam - na NLB.
Ministrica Vraničar Erman pa pojasnil ne daje tudi kot predsednica koordinacijskega odbora za nasledstvo, ki je po naših informacijah ključne ministre že lani decembra seznanil s sodbami hrvaških sodišč. "Koordinacijski odbor za nasledstvo je posvetovalno telo vlade, njegova mnenja in stališča za vlado niso zavezujoča. Dokumenti odbora so zaupne narave," so sporočili z ministrstva.
Kaj je vprašanje deviznih vlog
Kot je znano, je Hrvaška vloge varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) ob osamosvojitvi prevzela v svoj javni dolg. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo prenesenega in izplačanega za dobrih 270 milijonov evrov tega denarja.
Nato sta Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka v imenu hrvaške države proti NLB in Ljubljanski banki (LB) začeli vlagati tožbe na sodišča na Hrvaškem, s katerimi sta zahtevali vrnitev tega denarja. Na ti dve banki so namreč hrvaški državljani prenesli devizne depozite iz podružnic tujih bank, med drugim LB, na ozemlju Hrvaške.
Ves ta čas je bilo slovensko stališče, da gre za vprašanje, ki bi ga morali obravnavati v okviru pogajanj o nasledstvu. A hrvaška sodišča so tudi po podpisu memoranduma v Mokricah nadaljevala obravnavo tožb.
Slovenija je v zadnjih letih zaradi tega izražala zaskrbljenost in nezadovoljstvo. Opozarjala je, da Hrvaška krši mednarodne obveznosti in da njena sodišča napačno razlagajo slovenski ustavni zakon, s katerim je Slovenija leta 1994 pretrgala vse vezi med NLB in LB. Nasprotno hrvaško vrhovno sodišče vztrajno trdi, da je NLB pravna naslednica LB.
10