Razkrivamo, kdo je bil pooblaščenec na bančnem računu, na katerem so avstrijske oblasti zaznale za več kot tri milijone evrov sumljivih transakcij. Kako so s tem povezani nekateri propadli domači kriptoprojekti?
Včeraj smo na Siol.net razkrili, da je avstrijska finančna policija lani spomladi slovenski urad za preprečevanje pranja denarja obvestila o sumljivih plačilih na tamkajšnji bančni račun, ki ga je odprla državljanka BiH Jelena Sladojević. Nanj je v pol leta prejela tri milijone evrov, ki jih je nato dvigovala v gotovini.
Prilive je Sladojevićeva prikazala kot "investicije v IT-projekte". A računa ni upravljala sama.
Dokumenti: kaj je urad sporočil policiji
Iz dokumentov, ki smo jih na Siol.net dobili na vpogled, je mogoče razbrati, da je Sladojevićeva delovala tudi po navodilih Roka Snežiča. Po naših podatkih je bila namreč za dvige na avstrijskem računu Jelene Sladojević pooblaščena še ena oseba: Dijana Đuđić, ki je tesno poslovno povezana s Snežičem.
O tem so Avstrijci slovenski urad za preprečevanje pranja denarja obvestili že sredi leta 2017. Informacijo o sumljivih nakazilih je urad jeseni istega leta posredoval policiji. Sporočil ji je, da bi lahko šlo pri tem "za širšo kriminalno dejavnost, povezano s prenosi sredstev prek številnih slamnatih družb, ustanovljenih v tujini, in fiktivnih poslov, ki jim sledijo dvigi gotovine".
Pri tem je urad posebej poudaril, da vse fizične osebe, vpletene v mrežo, prihajajo iz BiH, kjer že več let poslovno deluje Snežič.
Iz ugotovitev urada izhaja, da je bila Sladojevićeva skupaj z drugimi državljani BiH v tej mreži podrejena Đuđićevi, ki je bila kot "mula" zadolžena za dvigovanje in prenašanje gotovine. Na zaslišanju pred finančnimi oblastmi v BiH je priznala, da jo je izročala osebi iz najožjega kroga Mirana Vuka (ime hranimo v uredništvu). Njegov dolgoletni davčni svetovalec je Rok Snežič.
Rok Snežič Foto: zajem zaslona
V dveh letih sta obe državljanki BiH skupaj dvignili dobrih sedem milijonov evrov gotovine, ki naj bi izhajala iz davčne zatajitve ali drugih kaznivih dejanj. Na policiji so že minuli teden za Siol.net zatrdili, da v zadevi vodijo predkazenski postopek v povezavi z razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Dejstvo, da je imela Jelena Sladojević nesporno vlogo slamnate osebe, je pomembno, ker bi lahko:
dokončno potrjevalo, da sta Snežič in oziroma ali Vuk zelo verjetno upravljala celotno slovensko-bosansko mrežo slamnatih oseb, ki jo že nekaj časa preiskujeta finančna uprava (Furs) in policija;
pojasnjevalo njeno vlogo v nekaterih drugih poslovnih projektih. Povezave Jelene Sladojević namreč segajo tudi do nekaterih propadlih kriptopiramidnih in drugih podobnih shem, v katerih so vlagatelji v zadnjih dveh letih izgubili veliko večino denarja.
Jelena Sladojević je v kriptoprojekte zašla na začetku leta 2017, ko je na račun v Avstriji še dobivala milijonske prilive.
Februarja istega leta je v Londonu ustanovila dve podjetji: Bereal.Estate in Bereal.Holding. Gre za platformo, ki je vlagateljem pri različnih nepremičninskih poslih na vložke, visoke od 500 do 28.000 evrov, obljubljala kar 130-odstotni donos. S privlačnimi videofilmi jih je vabila k vstopu v "skupnost ljudi, ki radi tvegajo v dobro človeštva".
Pozornejši vlagatelji so hitro spoznali, da gre za prazne obljube. Ugotavljali so, da podjetji, ki ju je ustanovila Sladojevićeva, v Londonu sploh nimata poslovnih prostorov, ustanovljeni pa sta bili z minimalnim kapitalom. Eno podjetje je imelo račun odprt v Bolgariji, tako imenovano elektronsko denarnico pa na Malti.
Spomladi 2017 so se na spletu pojavila prva opozorila, da gre pri projektu Bereal za prevaro. Sladojevićeva je eno od podjetij že takrat zaprla, drugega pa maja lani.
Tudi v tem primeru je bila Sladojevićeva očitno le krinka za dejanske lastnike sheme. Pri teh so se pojavljala štiri imena:
nekdanji član podmladka SDS Luka Lah. Februarja 2017 je v javnost prišel videoposnetek, namenjen obračunu s tedaj še poslancem Andrejem Čušem. Na njem je videti več članov podmladka SDS ob uživanju kokaina. Čuš je pozneje zatrjeval, da je ena od oseb na posnetku tudi Lah;
podjetnik Alan Amadej Eferl, ki ga je spletna stran Kriptoreporter označila za "kralja piramid";
Klemen Nicoletti, ki je v zadnjih letih sodeloval v več shemah mrežnega trženja in kriptoprojektu Coinspace, ki je napovedal revolucionarno kriptovaluto SCoin. Finančne oblasti na Malti so takrat vlagatelje posebej opozarjale, da "so investicijske priložnosti, ki jih promovira podjetje Coinspace, zelo verjetno visoko tvegane za izgubo denarja". Italijanski nadzorni organ (CONSOB) pa je februarja 2017 ustavil oglaševanje javne ponudbe kriptožetonov Coinspace. Nicoletti poslovno sodeluje z lobistko Tino Gaber;
avstralski državljan Noel Farrugia.
Po javnem razkritju je platformo Bereal zamenjal nov projekt Estatium, ki je oktobra lani začel predprodajo istoimenskih kriptožetonov. Z njimi bi vlagatelji plačevali najem nepremičnin na platformi Places2Go, pozneje pa lahko postali solastniki luksuznih površin v megalomanskem hotelsko-stanovanjskem kompleksu v jugovzhodni Aziji.
Kako so "kriptaši" našli isto slamnato osebo kot Snežič
Uradno neznani lastniki Estatiuma so s predprodajo žetonov od 570 vlagateljev zbrali dobra dva milijona evrov, nato pa nehali komunicirati z njimi. Kje je njihov denar, vlagatelji ne vedo, saj v predstavitvenem dokumentu imena snovalcev Estatiuma niso navedena. V njem je mogoče prebrati le, da pri projektu sodeluje ekipa, ki je zasnovala prej omenjeno platformo Bereal.
Spletna stran, prek katere je delovala platforma Bereal.Estate, že dalj časa ne deluje. Foto: Posnetek zaslona
Za zdaj ni jasno, kakšna je bila vloga Jelene Sladojević v teh projektih. Z nikomer od vpletenih nam namreč ni uspelo priti v stik. Uradno je bila Sladojevićeva skupaj z Nicolettijem zastopnica slovenske podružnice Bereala. Odprto ostaja vprašanje, kako so dejanski ustanovitelji Bereala našli Sladojevićevo. Prav tako, kakšna je sploh verjetnost, da so nanjo naleteli po naključju, brez priporočila koga iz Slovenije.
Po naših podatkih je sicer Sladojevićeva v zadnjih dveh letih najmanj enkrat obiskala Ljubljano in Budimpešto, kjer so snovalci Bereala načrtovali prve projekte. Posebno pozornost so namenili tudi iskanju vlagateljev na Slovaškem, saj so poseben video izdali tudi v slovaškem jeziku. Po uradnih podatkih je leta 2017 vsak deseti obiskovalec spletne strani projekta Bereal prihajal iz Slovaške.
Madžarska in Slovaška sta državi, v katerih je v zadnjih dveh letih poslovala tudi slovensko-bosanska mreža slamnatih oseb, ki jo preiskujejo organi več držav zaradi suma, da obrača denar iz davčnih zatajitev in drugih kaznivih dejanj.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.