Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
26. 4. 2024,
13.52

Osveženo pred

5 mesecev, 3 tedne

Vsebino omogoča Evropska komisija

Natisni članek

Natisni članek

gospodarstvo ukrepi advertorial Zeleni prehod Zeleni prehod poplave Ursula von der Leyen Evropska komisija

Petek, 26. 4. 2024, 13.52

5 mesecev, 3 tedne

Boljša Evropa za vse

Vsebino omogoča Evropska komisija
Ursula Von Der Leyen, Eu komisija | Foto Christophe Licoppe

Foto: Christophe Licoppe

Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen končuje svoj petletni mandat. V tem času je komisija naredila vse, da bi bilo življenje Evropejcev boljše.

Nov gospodarski zagon po pandemiji

Ko je Evropo doletela pandemija covid-19, je komisija takoj ukrepala. Poskrbela je, da so bila cepiva hitro na voljo v vseh državah članicah.

Z več kot 800 milijard evrov vrednim evropskim instrumentom za okrevanje in odpornost NextGenerationEU je komisija nato zagnala obsežne naložbe v zeleni in digitalni prehod, s pomočjo katerih evropsko gospodarstvo postaja močnejše in bolj pripravljeno na prihodnje izzive.

NextGenerationEU Slovenija: izplačanih že 841 milijonov evrov

Namen celovitega načrta za okrevanje in odpornost Slovenije je okrepiti državo pred izzivi prihodnosti, zlasti na področju podnebnih sprememb, konkurenčnosti gospodarstva prek dekarbonizacije in digitalizacije ter socialnega varstva. Celotna investicijska vrednost je kar 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde posojil, načrt pa je razdeljen na 50 naložbenih pobud in 36 obsežnih reform.
Izbrane projekte NextGenerationEU v Sloveniji si lahko ogledate na zemljevidu.

Viadukt Vinjan, ki je bil javnosti predstavljen marca 2024, je gradbeni presežek, ki se razteza 620 metrov v dolžino in ima stebre, ki v višino merijo do 55 metrov. Skupaj z viaduktom Gabrovica igra ključno vlogo pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper. Za ta dva ambiciozna gradbena projekta, ki sta pomembna nadgradnja slovenske prometne in logistične infrastrukture, je Slovenija iz kohezijskega sklada prejela 80 milijonov evrov. | Foto: 2TDK Viadukt Vinjan, ki je bil javnosti predstavljen marca 2024, je gradbeni presežek, ki se razteza 620 metrov v dolžino in ima stebre, ki v višino merijo do 55 metrov. Skupaj z viaduktom Gabrovica igra ključno vlogo pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper. Za ta dva ambiciozna gradbena projekta, ki sta pomembna nadgradnja slovenske prometne in logistične infrastrukture, je Slovenija iz kohezijskega sklada prejela 80 milijonov evrov. Foto: 2TDK

Skoraj polovica (49 odstotkov) teh sredstev je bila dodeljena za uresničevanje podnebnih ciljev. Gre za pobude za povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije, spodbujanje trajnostnih prometnih rešitev, ozelenitev gospodarstva in krepitev prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam. Za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost je bilo namenjenih 141 milijonov evrov, ukrepom za čisto in varno okolje pa bo namenjenih 376 milijonov evrov.

Vzporedno s tem pa načrt petino sredstev namenja za reševanje digitalnih izzivov, vključno z izboljšanjem digitalnih spretnosti in omrežja. Z 256 milijoni, namenjenimi javni upravi, 50 milijoni, namenjenimi gospodarstvu, in 60 milijoni, namenjenimi za krepitev digitalnih kompetenc, si Slovenija prizadeva postati ena vodilnih v digitalnem poslovanju.

Z zelenim prehodom proti podnebnim spremembam in energetskim krizam

Vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, od poplav do požarov, postajajo stalnica. Hkrati se EU sooča z oboroženimi konflikti v svoji soseščini, ki so razkrili njeno odvisnost od tujih energentov in ki lahko povzročijo dvig cen energije.

Evropska komisija zato z instrumentom RePowerEU krepi vlaganja v obnovljive vire energije in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv. Cene energije, ki so poskočile ob začetku ruske agresije na Ukrajino, so se zato že znižale. To koristi gospodinjstvom in podjetjem, čistejši viri energije pa bodo prispevali k znižanju izpustov toplogrednih plinov.

S ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, želi EU z investicijami v okviru evropskega zelenega dogovora postati tudi vodilna sila na področju čistih tehnologij.

Ursula Von Der Leyen, Eu komisija | Foto: EU Foto: EU

Pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb mora biti solidarnost na prvem mestu. Evropski komisiji je uspelo z njenim predlogom, da se poveča obseg sredstev v solidarnostnem skladu EU. Ta sredstva lahko države članice EU uporabijo za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so poplave, požari in potresi.

Pomoč ob poplavah dokaz evropske solidarnosti

Ko se je Slovenija avgusta 2023 soočila z opustošenjem brez primere, ki so ga povzročile poplave, se je Evropska unija hitro odzvala ter ponudila podporo in solidarnost. Ker sta bili skoraj dve tretjini države prizadeti, kritična infrastruktura pa je bila uničena, je bilo treba hitro ukrepati. Iz Solidarnostnega sklada Evropske unije je Slovenija že prejela predplačilo v višini sto milijonov evrov, da je lahko čim prej začela obnovo. V državo so prispele mednarodne ekipe, helikopterji, težka mehanizacija in vozila, ki so delali brez premora, da bi obnovili, kar so poplave uničile. Predanost vseh je bila očitna, o čemer sta se na lastne oči lahko prepričala predsednica von der Leyen in komisar Lenarčič, ki sta z obiskom izrazila neomajno podporo Evropske unije Sloveniji.

Obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Sloveniji 9. avgusta 2023. | Foto: Dati Bendo Obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Sloveniji 9. avgusta 2023. Foto: Dati Bendo

Ursula von der Leyen v Črni na Koroškem. | Foto: Dati Bendo Ursula von der Leyen v Črni na Koroškem. Foto: Dati Bendo

Digitalni prehod je priložnost za ljudi in podjetja

Digitalizacija se dotika vseh vidikov naših življenj, doma, na delovnem mestu in v prostem času.

Komisija si zato prizadeva, da bo življenje državljanov v digitalnem svetu lažje in varnejše. Boljše internetne povezave v mestih in na podeželju, zaščita zasebnosti in več nadzora nad podatki pri aktivnostih na spletu ter ustvarjanje varnega digitalnega okolja, kjer velike spletne platforme prevzemajo odgovornost za umik nevarnih vsebin, so prednostne naloge komisije.

Obenem digitalizacija predstavlja veliko priložnost za izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, ki je že vstopilo v dobo velikih podatkov in umetne inteligence.

Superračunalnik Vega | Foto: Gregor Gomboc Superračunalnik Vega Foto: Gregor Gomboc

Pravična družba je cilj EU

Evropska komisija se zaveda, da projekt evropskega združevanja temelji na vrednotah, kot so enakost spolov, pošteno plačilo za opravljeno delo ter spoštovanje državljanskih, demokratičnih in socialnih pravic.

Spremembe v smeri bolj zelene, pravičnejše in vključujoče prihodnosti bodo kratkoročno prinesle stroške in izzive. Zato Evropska komisija oblikuje nove pobude na področju socialnih pravic, ki bodo zagotovile solidarnost med generacijami, nagradile podjetnike, ki skrbijo za svoje zaposlene, ter ljudem omogočile dostojno življenje.

Iz sklada EU za okrevanje in odpornost gre denar tudi za gradnjo dostopnih stanovanj, kot je soseska Pod Pekrsko gorco v Mariboru | Foto: Borut Cvetko za Stanovanjski sklad RS Iz sklada EU za okrevanje in odpornost gre denar tudi za gradnjo dostopnih stanovanj, kot je soseska Pod Pekrsko gorco v Mariboru Foto: Borut Cvetko za Stanovanjski sklad RS

Ob izteku petletnega mandata Evropske komisije, ko se Evropa ozira v prihodnost, ostajajo enotnost, inovativnost in solidarnost temelji za močnejšo in odpornejšo Evropsko unijo.

Ne spreglejte