SiolNET. Posel danes Novice
9,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Italijanska mafija prala denar prek Nove KBM

9,68

termometer

Aleš Hauc NKBM
Foto: Bor Slana

Junija smo na Siol.net razkrili, da je Nova KBM dobila odredbo Banke Slovenije zaradi pomanjkljivega nadzora nad preprečevanjem pranja denarja. Vse se je začelo leta 2014, ko so ugotovili, da je takrat še državna NKBM pod vodstvom Aleša Hauca dovolila odprtje računov, prek katerih naj bi italijanska mafija prala denar – tudi prek podjetij v Sloveniji. Kaj je o tem poslancem danes povedal Hauc? 

Več italijanskih poslovnežev, domnevno povezanih z italijansko mafijo, je leta 2014 prek Nove KBM opravilo večje število transakcij, s katerimi so želeli prikriti, da gre za denar, ki izhaja iz predhodnih kaznivih dejanj. 

To je po poročanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore ugotovila Banka Slovenije, ki je v mariborski banki konec leta 2014 opravila celovit pregled poslovanja na področju pranja denarja in financiranja terorizma.

V parlamentu je danes potekalo zaslišanje nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca:

"Sistem preprečevanja pranja denarja ni deloval, kot bi moral"

Se mu bo vrnil spomin, zakaj je 100 tisoč ljudi izgubilo lastništvo v banki? 

Zamenjali pooblaščenko, ki je opozarjala na sume

Italijanski državljani so odpirali račune pri Novi KBM za izpeljavo transakcij, s katerimi so želeli prikriti izvor denarja. Ta je v večjem številu primerov izhajal iz kaznivih dejanj davčne utaje ali zlorabe položaja, pri čemer je šlo za povezave z italijanskim organiziranim kriminalom, je v nedeljo poročal časnik. 

V času spornih nakazil prek Nove KBM je urad za preprečevanje pranja denarja vodil Andrej Plaustainer. V času spornih nakazil prek Nove KBM je urad za preprečevanje pranja denarja vodil Andrej Plaustainer. Foto: STA Že v začetku junija smo na Siol.net razkrili, da je Banka Slovenije Novo KBM od leta 2014, ko jo je še vodil Aleš Hauc, opozarjala na pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja. Takrat je notranja revizija ugotovila velika operativna tveganja na tem področju. 

Nato je uprava banke razrešila Vesno Rožanc, takratno pooblaščenko za nadzor nad pranjem denarja, in to področje preselila pod okrilje izvršilnega direktorja Primoža Britovška, pred tem vodjo službe za korporativno varnost in v času prve Janševe vlade agenta Sove. Pod to odločitev se je že podpisal Robert Senica, ki je na položaju predsednika uprave Nove KBM leta 2015 nasledil Hauca. 

Banka Slovenije: o ugotovitvah obveščamo urad za preprečevanje pranja denarja

"V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na NKBM, lahko potrdimo, da je bil v obdobju 2014-2016 opravljen pregled na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pri tem ugotovitev in odzivnosti banke tekom pregleda ne moremo komentirati, saj so podatki in informacije, ki jih Banka Slovenije pridobi ali izdela pri nadzoru nad posamezno banko, zaupne narave. Banka Slovenije po opravljenem pregledu obvešča urad preprečevanja pranja denarja o svojih ugotovitvah ter izdanih ukrepih," so za Siol.net povedali na Banki Slovenije.

Kaj so skrivali v NKBM?

Po navedbah Il Sole 24 Ore je imel Britovšek pomembno vlogo pri prikrivanju sumov o prelivanju domnevnega mafijskega kapitala v Novo KBM. V mariborski banki tako niso imeli ustreznih podatkov o izvoru denarja za 516 podjetij, ki so poslovala prek njenih računov.

NKBM Foto: Marko Vanovšek Na to jih je ves časa opozarjala tudi Banka Slovenije. Ko so inšpektorji Banke Slovenije znova prišli v Novo KBM, so bili z izvedenimi ukrepi nezadovoljni. Zakaj, uradno junija letos, ko smo preiskovali zgodbo, ni bilo mogoče izvedeti. Ker Novi KBM v treh letih ni uspelo v celoti odpraviti pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja, ji je centralna banka v začetku leta, ko je že prešla pod last Američanov, izdala odredbo. 

Med posebnim pregledom 71 ljudi in 29 podjetij je Banka Slovenije ugotovila, da številne transakcije povezuje isti vzorec, tako imenovana "italijanska tipologija". To v praksi pomeni številne dvige denarja ali hitre prenose v tujino. 

Od januarja do novembra 2014 so različne stranke po ugotovitvah Banke Slovenije brez ustreznega nadzora dvignile ali na druge račune nakazale skoraj tri milijone evrov. Na pojasnila Banke Slovenije še čakamo.

Podjetnik iz Kalabrije – davčni dolžnik

Italijanski časnik navaja več konkretnih imen, ki so odpirala račune v Novi KBM. Eden od njih, Antonio Scimone, je trgovec s keramiko, ki prihaja iz Kalabrije. Gre za regijo, kjer domuje 'Ndragheta, ena najbolj zloglasnih mafij. Scimone, ki so ga italijanske oblasti leta 2007 preiskovale zaradi domnevnega sodelovanja pri tihotapljenju kokaina, je novinarjem potrdil, da je bil v Sloveniji v preiskavi zaradi suma pranja denarja.

Scimone je marca 2014 v Sežani, streljaj od italijanske meje, ustanovil podjetje B-Milijon, ki je registrirano za trgovino na debelo s kovinami in rudami. Več podjetij, registriranih za podobno dejavnost, je ustanovil v drugih evropskih državah. 

Podjetje v Sloveniji je danes davčni dolžnik, saj finančni upravi (Furs) dolguje od 300 do 500 tisoč evrov. Leta 2014 je ustvarilo tri milijone evrov prihodkov, v letih 2015 in 2016 pa 1,3 oziroma 1,5 milijona evrov.

Prva stran zapisnika Banke Slovenije o ugotovitvah v Novi KBM. Prva stran zapisnika Banke Slovenije o ugotovitvah v Novi KBM. Foto: Il Sole 24 Ore

Pri Unicreditu zaprl račun, pri NKBM pa ne

Račun pri NKBM je Scimone odprl ob ustanovitvi podjetja in ga nato zaprl septembra 2015. V vmesnem času, od aprila do septembra 2015, je bil blokiran. Še pred tem naj bi okoli 300.000 evrov dvignil v gotovini.

Scimone je imel v Sloveniji odprt še en račun – pri banki Unicredit, ki ga je že marca 2015 zaprl (ali moral zapreti). Čez leto dni je nato odprl račun pri Zadružni kraški banki v Trstu.

Pod drobnogledom Banke Slovenije se je znašel tudi Luca Dordolo, lokalni politik in član Severne lige iz Vidma. Leta 2012 je bil izključen iz stranke zaradi rasističnih komentarjev na družbenem omrežju Facebook. Dordolo naj bi denar prek Slovenije nakazoval v Belize, ne da bi v Novi KBM kdorkoli preveril izvor tega denarja.

Utajevalci davkov in osumljeni prevar

Med italijanskimi državljani, ki so poslovali prek Nove KBM, so bili tudi osumljenci v preiskavah tamkajšnjih davčnih oblasti – tudi zaradi suma prevar in izdajanja fiktivnih računov.

Davčna oaza, plaža Foto: Thinkstock Med njimi sta poslovnež Bruno Terrin, ki je z računov NKBM dvignil 253.000 evrov, in Giovanni Cristali, državljan Združenih arabskih emiratov, ki so ga inšpektorji Banke Slovenije označili kot "človeka, s katerim so povezana tveganja". V Italiji je v preiskavi zaradi suma utaje DDV pri trgovanju z avtomobili.

Z NKBM je posloval tudi Luigi Cecchi, ki ga tožilstvo v Vicenzi preganja zaradi suma več kot milijardo evrov vredne prevare. S svojega računa v Sloveniji je leta 2014 dvignil skoraj pol milijona evrov.

Nova KBM: Izvajamo vse za zagotovitev učinkovitega sistema preprečevanja pranja denarja

V Novi KBM so po objavi informacij, da naj bi italijanski državljani banko uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov, poudarili, da z vso odgovornostjo izvajajo vse potrebne aktivnosti za zagotovitev učinkovitega sistema preprečevanja pranja denarja. Vse sume posredujejo pristojnim organom.

"Za obvladovanje tveganj, povezanih z možnostjo zlorab bančnega sistema, uporabljamo različna orodja nadzora in tako redno izboljšujemo mehanizme obvladovanja tveganj na tem področju," so poudarili v banki.

STA

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 159
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin