Italijanska mafija prala denar prek Nove KBM

Več italijanskih poslovnežev, domnevno povezanih z italijansko mafijo, je leta 2014 prek Nove KBM opravilo večje število transakcij, s katerimi so želeli prikriti, da gre za denar, ki izhaja iz predhodnih kaznivih dejanj. 

To je po poročanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore ugotovila Banka Slovenije, ki je v mariborski banki konec leta 2014 opravila celovit pregled poslovanja na področju pranja denarja in financiranja terorizma.

Zamenjali pooblaščenko, ki je opozarjala na sume

Italijanski državljani so odpirali račune pri Novi KBM za izpeljavo transakcij, s katerimi so želeli prikriti izvor denarja. Ta je v večjem številu primerov izhajal iz kaznivih dejanj davčne utaje ali zlorabe položaja, pri čemer je šlo za povezave z italijanskim organiziranim kriminalom, je v nedeljo poročal časnik. 

V času spornih nakazil prek Nove KBM je urad za preprečevanje pranja denarja vodil Andrej Plaustainer. Foto: STA , Že v začetku junija smo na Siol.net razkrili, da je Banka Slovenije Novo KBM od leta 2014, ko jo je še vodil Aleš Hauc, opozarjala na pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja. Takrat je notranja revizija ugotovila velika operativna tveganja na tem področju. 

Nato je uprava banke razrešila Vesno Rožanc, takratno pooblaščenko za nadzor nad pranjem denarja, in to področje preselila pod okrilje izvršilnega direktorja Primoža Britovška, pred tem vodjo službe za korporativno varnost in v času prve Janševe vlade agenta Sove. Pod to odločitev se je že podpisal Robert Senica, ki je na položaju predsednika uprave Nove KBM leta 2015 nasledil Hauca. 

Kaj so skrivali v NKBM?

Po navedbah Il Sole 24 Ore je imel Britovšek pomembno vlogo pri prikrivanju sumov o prelivanju domnevnega mafijskega kapitala v Novo KBM. V mariborski banki tako niso imeli ustreznih podatkov o izvoru denarja za 516 podjetij, ki so poslovala prek njenih računov.

Foto: Marko Vanovšek Na to jih je ves časa opozarjala tudi Banka Slovenije. Ko so inšpektorji Banke Slovenije znova prišli v Novo KBM, so bili z izvedenimi ukrepi nezadovoljni. Zakaj, uradno junija letos, ko smo preiskovali zgodbo, ni bilo mogoče izvedeti. Ker Novi KBM v treh letih ni uspelo v celoti odpraviti pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja, ji je centralna banka v začetku leta, ko je že prešla pod last Američanov, izdala odredbo. 

Med posebnim pregledom 71 ljudi in 29 podjetij je Banka Slovenije ugotovila, da številne transakcije povezuje isti vzorec, tako imenovana "italijanska tipologija". To v praksi pomeni številne dvige denarja ali hitre prenose v tujino. 

Od januarja do novembra 2014 so različne stranke po ugotovitvah Banke Slovenije brez ustreznega nadzora dvignile ali na druge račune nakazale skoraj tri milijone evrov. Na pojasnila Banke Slovenije še čakamo.

Podjetnik iz Kalabrije – davčni dolžnik

Italijanski časnik navaja več konkretnih imen, ki so odpirala račune v Novi KBM. Eden od njih, Antonio Scimone, je trgovec s keramiko, ki prihaja iz Kalabrije. Gre za regijo, kjer domuje 'Ndragheta, ena najbolj zloglasnih mafij. Scimone, ki so ga italijanske oblasti leta 2007 preiskovale zaradi domnevnega sodelovanja pri tihotapljenju kokaina, je novinarjem potrdil, da je bil v Sloveniji v preiskavi zaradi suma pranja denarja.

Scimone je marca 2014 v Sežani, streljaj od italijanske meje, ustanovil podjetje B-Milijon, ki je registrirano za trgovino na debelo s kovinami in rudami. Več podjetij, registriranih za podobno dejavnost, je ustanovil v drugih evropskih državah. 

Podjetje v Sloveniji je danes davčni dolžnik, saj finančni upravi (Furs) dolguje od 300 do 500 tisoč evrov. Leta 2014 je ustvarilo tri milijone evrov prihodkov, v letih 2015 in 2016 pa 1,3 oziroma 1,5 milijona evrov.

Prva stran zapisnika Banke Slovenije o ugotovitvah v Novi KBM. Foto: Il Sole 24 Ore

Pri Unicreditu zaprl račun, pri NKBM pa ne

Račun pri NKBM je Scimone odprl ob ustanovitvi podjetja in ga nato zaprl septembra 2015. V vmesnem času, od aprila do septembra 2015, je bil blokiran. Še pred tem naj bi okoli 300.000 evrov dvignil v gotovini.

Scimone je imel v Sloveniji odprt še en račun – pri banki Unicredit, ki ga je že marca 2015 zaprl (ali moral zapreti). Čez leto dni je nato odprl račun pri Zadružni kraški banki v Trstu.

Pod drobnogledom Banke Slovenije se je znašel tudi Luca Dordolo, lokalni politik in član Severne lige iz Vidma. Leta 2012 je bil izključen iz stranke zaradi rasističnih komentarjev na družbenem omrežju Facebook. Dordolo naj bi denar prek Slovenije nakazoval v Belize, ne da bi v Novi KBM kdorkoli preveril izvor tega denarja.

Utajevalci davkov in osumljeni prevar

Med italijanskimi državljani, ki so poslovali prek Nove KBM, so bili tudi osumljenci v preiskavah tamkajšnjih davčnih oblasti – tudi zaradi suma prevar in izdajanja fiktivnih računov.

Foto: Thinkstock Med njimi sta poslovnež Bruno Terrin, ki je z računov NKBM dvignil 253.000 evrov, in Giovanni Cristali, državljan Združenih arabskih emiratov, ki so ga inšpektorji Banke Slovenije označili kot "človeka, s katerim so povezana tveganja". V Italiji je v preiskavi zaradi suma utaje DDV pri trgovanju z avtomobili.

Z NKBM je posloval tudi Luigi Cecchi, ki ga tožilstvo v Vicenzi preganja zaradi suma več kot milijardo evrov vredne prevare. S svojega računa v Sloveniji je leta 2014 dvignil skoraj pol milijona evrov.