Sreda, 27. 3. 2019, 12.01
5 let, 7 mesecev
Kako na Brnik privabiti nove prevoznike?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
7
Slovenija ima dvakrat manj letalskih potnikov na prebivalca kot Hrvaška in 4,5-krat manj kot Avstrija. Država želi v Slovenijo privabiti nove letalske prevoznike.
Slovenija želi tudi s promocijo v medijih prevoznikov izboljšati klavrno sliko letalske dostopnosti, razpis pa razkriva, kje si država želi novih povezav. Poleg evropskih držav so strateški trgi še Japonska, ZDA in arabske zalivske države. A upravljavec brniškega letališča Fraport, ki se pet let od prevzema brniškega letališča trudi privabiti nove prevoznike, je jasen: nove povezave ne bo, dokler ne bo prevoznik prepričan, da bo napolnil letala.
POUDARKI ČLANKA
-
Država daje slab milijon evrov za promocijo v medijih letalskih prevoznikov, ki bodo vpeljali nove linije ali povečali frekvenco na obstoječih linijah z Brnika.
-
Upravljavec brniškega letališča Fraport vidi priložnosti za povezave s severno Nemčijo, Združenim kraljestvom, arabskimi državami, Skandinavijo, Španijo in Italijo.
-
Za Fraport je Adria Airways, ki je nekoč ustvarila večino prometa, vse manj pomembna. Tuji prevozniki prepeljejo že polovico potnikov.
-
Od julija dalje bo British Airways letel z Brnika v London.
Slovenska turistična organizacija, ki jo vodi Maja Pak, načrtuje promocijsko kampanjo Slovenije v medijih prevoznikov.
Slovenska turistična organizacija (STO) pravkar zbira ponudbe za PR-storitve in medijski zakup za promocijo Slovenije v medijih letalskih prevoznikov.
Gre za prvo fazo razpisa, v kateri bo STO oblikovala nabor agencij za promocijo. V drugi fazi bo nato STO preverila interes prevoznikov in od agencij, izbranih v prvi fazi, pridobila ponudbe za promocijske kampanje, ki jih bo kasneje izvedla država.
Kot navajajo v razpisu, bo država za promocijo na novih linijah prvo leto namenila okrog 150 tisoč evrov (z DDV), na že vzpostavljeni liniji, kjer bo prevoznik povečal frekvenco letov, pa prvo leto okrog 90 tisoč evrov. V obeh primerih bo promocijo financirala tudi v drugem letu delovanja linije, a bo znesek manjši.
V prihodnjih letih nove spodbude?
Skupen znesek razpisa je 900 tisoč evrov v treh letih. Sam razpis je bil očitno spisan precej "šlampasto", saj ga je STO od prve objave štirikrat popravljala. Trenutni rok (23. april letos) je dva meseca kasneje od prvotnega.
Na STO so po objavi članka zanikali, da bi bil razpis slabo pripravljen: "Spremembe razpisne dokumentacije, ki so bile izvedene, so bile pretežno tehnične narave, ena pa se je nanašala na vsebinsko dopolnitev."
Tu omenimo, da leta 2016 sprejeta turistična strategija sicer predvideva, da bo država v letih 2020 in 2021 za promocijo letalskih povezav namenila po pet milijonov evrov letno.
Fraport priložnosti vidi v Evropi in arabskih državah
V trenutno odprtem razpisu so kot strateški letalski trgi, torej tisti, s katerimi se želi Slovenija povezati (in kjer bo financirala promocijo v medijih prevoznikov), navedeni Nemčija, Finska, Združeno kraljestvo, Rusija, Italija, Švedska, Norveška, Španija, Izrael, Ukrajina, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Danska, Litva, Latvija, Estonija.
Poleg tega razpis navaja še Japonsko, ZDA ter države Sveta za sodelovanje arabskih in zalivskih držav (GCC), katerega članice so Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.
Upravljavec brniškega letališča Fraport Slovenija, ki pozdravlja promocijske spodbude STO, sicer meni, da je domet brniškega letališča omejen na Evropo in arabske države.
"Z Brnika je z vmesnim prestopanjem mogoče leteti pravzaprav kamorkoli po svetu. Priložnosti za več neposrednih povezav so po naši oceni še predvsem s severno Nemčijo, Združenim kraljestvom, arabskimi državami, Skandinavijo, Španijo in Italijo." pravijo in dodajajo: "Bistveno bolj razvejana mreža neposrednih poletov po naši oceni ni realna, ker za prevoznike v danih razmerah ni ekonomsko vzdržna, čeprav bi si jo želeli."
Bolj prepoznavni, a ekonomika je neizprosna
Fraport, ki snuje širitev potniškega terminala, si seveda želi pritegniti še kakšnega letalskega prevoznika. "To je konstanten, nikoli končan proces, nenehno se pogovarjamo z vsaj 15 letalskimi prevozniki," pravijo v podjetju v nemški lasti.
A ko se pogovarjajo s prevozniki, se vedno ustavi pri isti oviri - prevoznike je strah, da ne bodo mogli napolniti letala. "Večje ko je poslovno tveganje za polnjenje letal, manj je možnosti za vzpostavitev linije oziroma letenja. Vsak letalski prevoznik usmerja svojo floto na tiste trge oziroma povezave, kjer pričakuje največji donos."
Ko smo jih o tem spraševali pred tremi leti, so kot omejitev izpostavljali tudi slabo prepoznavnost države in takrat tudi pozivali ministrstvo za gospodarstvo, da naredi več na tem področju. V Fraportu pravijo, da se je stanje v zadnjih letih izboljšalo:.
"Slovenija je bolj prepoznavna, kot je bila pred leti, kar je nedvomno pozitivno vplivalo na odpiranje novih povezav z našega letališča ter izdatno rast števila potnikov na našem letališču v zadnjih dveh letih. Še vedno pa velja, da Slovenija ni množična turistična destinacija, tega tudi ni v njeni strategiji."
Adrijine težave jih vse manj bolijo
Adria Airways bo poleti ukinila polete iz Ljubljane v Moskvo, Düsseldorf, Varšavo, Kijev, na Brač, v Bukarešto, Dubrovnik, Ženevo in Hamburg ter zmanjšala število poletov iz Ljubljane v Köbenhavn, Pariz in Podgorico.
Po prihodu Fraporta konec leta 2014 se je sicer pospešil trend povečevanja deleža potnikov, ki jih prepeljejo tuji prevozniki (na račun domače Adrie). Adria je leta 2014 prepeljala 67,8 odstotka potnikov, lani le še 56 odstotkov od skupno 1,8 milijona potnikov na letališču.
Letos naj bi se delež še bolj približal 50 odstotkom. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je Adria prepeljala manj potnikov kot v enakem obdobju lani, a so tuji prevozniki povečali obseg za skoraj 20 odstotkov, tako da je Fraport vseeno prečkalo pet odstotkov več potnikov kot lani, pravijo na Brniku.
"Delež potnikov, ki jih prepelje Adria Airways, že nekaj let upada, trenutno predstavlja dobro polovico potniškega prometa. Izpad potnikov domačega prevoznika nadomeščajo tuji prevozniki z uvajanjem novih linij in povečevanjem zmogljivosti na obstoječih."
Omenimo, da Adria s poletjem ukinja polete iz Ljubljane v Moskvo, Düsseldorf, Varšavo, Kijev, na Brač, v Bukarešto, Dubrovnik, Ženevo in Hamburg ter zmanjšuje število poletov iz Ljubljane v Köbenhavn, Pariz in Podgorico. Obenem povečujejo število poletov v München, Skopje in Zürich.
Prihaja British Airways, a na že utečeno linijo
Po Fraportovem prihodu konec leta 2014 je bilo vzpostavljenih nekaj novih povezav. V 2016 je poljski LOT povezal Ljubljano in Varšavo, leto kasneje pa nizozemski nizkocenovni prevoznik Transavia Ljubljano in Amsterdam. Konec januarja lani je easyJet predstavil nov direktni polet iz Ljubljane v Berlin (trikrat tedensko). British Airways z letošnjim letom uvaja polet v London. Na drugi strani je na primer Swiss international ukinil polet v Zürich, kamor zdaj leti Adria (pod blagovno znamko Lufthanse). Kot izhaja iz podatkov v spodnjem okvirju, tuji prevozniki bolj ali manj konkurirajo Adrii na že obstoječih relacijah.
V letošnjem poletju bodo v Fraportu naslednje spremembe:
- British Airways bo od 15. julija do 2. septembra letel na največje londonsko letališče Heathrow, in sicer ob ponedeljkih in petkih.
- Air France povečuje število tedenskih poletov v konici poletne sezone, letel bo tudi z večjimi letali (embraer 190).
- LOT bo prav tako povečal število poletov v Varšavo.
- Aeroflot bo na moskovski liniji letel z večjimi letali (letala airbus A320, ki lahko sprejmejo od 150 do 180 potnikov, namesto letal suhoj 100, ki v osnovni različici sprejmejo okrog 100 potnikov).
Od julija bo British Airways letel med Ljubljano in Londonom.
Jajca v različne košare
V Fraportu pojasnjujejo še, da je poleg zmanjševanja odvisnosti od Adrie del Fraportove strategije tudi krepitev drugih dejavnosti. To pomeni rast prihodkov, ki so trenutno pri okrog 42 milijonih evrov letno, a tudi razpršitev tveganj, saj "nimajo vseh jajc v isti košari".
Trenutno potniški promet pomeni približno polovico Fraportovih prihodkov, preostalo pa predstavljajo tovorni promet, komercialna dejavnost (gostinstvo, trgovine, parkirišča, oglaševanje) in po novem tudi letalska akademija, ki so jo odprli v začetku marca.
Komercialno dejavnost bodo krepili tudi v načrtovani širitvi potniškega terminala, za katero pravkar izbirajo izvajalca gradbenih del. Prijavilo se je šest gradbenih konzorcijev. Širitev želijo končati do leta 2021, ko Slovenija prevzema predsedovanje EU.
Tuji prevozniki menjajo Adrio ali ji konkurirajo
Na seznamu letalskih družb je poleg domače Adrie deset tujih prevoznikov, ki pa imajo večinoma le po eno linijo, veliko teh pa so "ukradli" nekonkurenčni Adrii Airways. Tako je recimo Air Serbia prevzel polete v Beograd (z Adrio ima sicer za večino poletov dogovor o tako imenovanem "code-share" sodelovanju: polete izvaja Air Serbia, a pod blagovno znamko Adrie Airways). Tudi linijo do Moskve je Adria letos ukinila, saj je na tej relaciji začel leteti očitno bolj konkurenčni Aeroflot. Adria sodeluje tudi z družbo Air France na liniji do Pariza ter s poljskim Lotom na liniji do Varšave (od leta 2016).
Medtem je na nekaterih drugih linijah še vedno konkurenca. Tako Adria leti v črnogorsko prestolnico Podgorico, kamor z Brnika leti tudi Montenegro Airlines. Adria ima sedem poletov tedensko, Črnogorci pa osem. Podobno je pri poletih v Bruselj, kjer je Adrii konkurenca nizkocenovnik Wizz air (ta sicer vozi na letališče Charleroi). Nizkocenovnik Transavia od predlani povezuje Ljubljano in Amsterdam, kamor že vozi tudi Adria (pod blagovno znamko KLM, ki je sicer tudi lastnik Transavie).
Wizz air leti še na londonsko letališče Luton. V London vozita še Easyjet, z letošnjim julijem pa linijo odpira tudi British Airways. Adria tja ne leti. Ljubljano in Helsinke od aprila 2014 povezuje Finnair, trenutno petkrat tedensko. Turkish Airlines od leta 2006 dalje Ljubljano povezuje z Istanbulom. Pred tremi leti je frekvenco povečal na dva poleta dnevno.
7