Petek, 17. 4. 2020, 11.48
4 leta
Preživetje v divjini
Vsestranski športnik bo svoje mišice preizkusil v boju z divjino #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,57
Na preizkušnjo preživetja v divjini z Branetom T. Červekom bo v oddaji, ki si jo boste v torek, ob 21. uri, lahko ogledali na Planetu, šel David iz okolice Kočevja, nekdanji prvak v kolesarskem spustu, kineziolog in fitnes trener. Telo redno vzdržuje v kondiciji, svoje mišice pa se je odločil preizkusiti v boju z neizprosno naravo. V pogovoru nam je zaupal, kateri so njegovi doslej najbolj ekstremni podvigi in česa se želi o sebi naučiti na tej preizkušnji.
Ste vsestranski športnik. Česa vse ste se v življenju že lotili?
V osnovni šoli sem treniral atletiko in dosegal dobre rezultate v mnogobojih. Še posebej dober sem bil v teku na 60 metrov, 60 metrov z ovirami, teku na 600 metrov in skoku v daljino. Kasneje sem se preizkusil v košarki, vendar sem po pol leta prenehal s treningi. Na začetku srednje šole sem se preizkusil v downhillu (gorsko kolesarstvo, disciplina spust) in isto leto postal državni pokalni prvak v kategoriji do 17 let. Leto za tem sem na eni izmed prvih tekem v sezoni na trening vožnji nesrečno padel in nato zaradi poškodbe manjkal na kar nekaj tekmah. Kljub temu sem sezono končal na tretjem mestu v državnem pokalu.
Kasneje sem se vpisal na fakulteto za šport in leta 2017 diplomiral iz kineziologije, ravnokar pa končujem pisanje magistrskega dela. Ponosen sem, da sem že pred 26. letom skoraj zaključil z načrtovano izobrazbo, dobil službo v zdravstvenem domu, dobil mandat občinskega svetnika in se preselil na svoje.
David na tekmi v downhillu.
Nam lahko poveste kaj več o tistem nesrečnem padcu?
Šlo je za zadnjo uradno trening vožnjo pred polfinalom na Ivarčkem. Koncentracija je za trenutek popustila, potem pa so dogodki izbrisani iz spomina. Po opisu drugega kolesarja sem z gonilko zapel v večjo skalo, nato skupaj s kolesom letel nekaj metrov naprej po bregu navzdol in pristal na glavo. "Full-face" čelada, ki je podobna motokrosistični, je seveda obvezni del opreme, na srečo pa sem takrat uporabljal še neobvezen ščitnik za vrat, ki je rešil vratni del hrbtenice.
Hrbtenica je bila tako le malo "zbita", slabše pa so jo odnesli zobje. Moral sem na zobno kirurgijo, da so mi z aparatom fiksirali enko zgoraj in kasneje popravili še približno deset zob. Žal sem še danes reden pacient pri zobozdravniku, hrbtenica je bila po približno dveh mesecih v redu.
Kateri vaš podvig v naravi doslej pa je bil po vašem mnenju najbolj ekstremen?
Poleg ekstremnih voženj s kolesom mi bo verjetno v spominu ostal spust po 30 let stari zapuščeni jeklenici tovorne žičnice. Več let sem si jo ogledoval in sanjal o tem, kako bi se spustil po njej v dolino, nato pa sem se odločil, da kljub tveganju to naredim. Skrbelo me je kar veliko dejavnikov, kot so strmina, trdnost, višina, preraslo drevje in drugo.
Po tehtnem premisleku in testiranjih doma prirejenih sistemov privezovanja in varovanja je uspelo. Jeklenica je dolga približno 200 metrov in poteka na višini približno 30 metrov. Vpeta je samo med dve drevesi in na določenih mestih že načeta (smeh, op. p.).
Med svojim najbolj ekstremnim podvigom - spustu po 30 let stari jeklenici.
Kaj pa je tisto, kar bi v oddaji Preživetje v divjini radi spoznali o sebi?
Nisem navajen biti brez hrane in vode. Kot športnik sem vedno poskrbel, da je med naporom poskrbljeno za polnjenje energijskih zalog. Zanima me, kako se bo telo odzvalo, ko tega med fizično naporno preizkušnjo ne bo na voljo.
Pa ste pred to preizkušnjo že poznali kakšne tehnike preživetja in jih preizkusili v praksi?
Nikoli pred tem nisem netil ognja z alternativnimi tehnikami in nikoli prespal v bivaku. Kot najstnik sem včasih pogledal kakšno oddajo Beara Gryllsa, vendar so te oddaje snemane po drugačnem scenariju in prepričan sem, da mi to tokrat ne bo prišlo prav.
