Sreda, 15. 4. 2020, 8.57
4 leta, 7 mesecev
Preživetje v divjini
Trenutek nepazljivosti je vse obrnil na glavo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
2
V oddaji Preživetje v divjini smo tokrat spremljali Igorja in njegovo 11-letno hčer Brino. Čeprav sta med izzivom pokazala veliko znanja in spretnosti in je vse kazalo, da bosta izziv brez težav opravila, je trenutek neprevidnosti vse postavil na glavo. V pogovoru nam je Igor povedal več o nesrečnem padcu in kaj je bila po njegovem mnenju njegova največja napaka na zahtevni preizkušnji.
Čeprav sta se dobro borila, sta morala izziv zaradi razumljivih razlogov prekiniti. Kdo je bil bolj razočaran, vi ali vaša hčerka?
Brina je nedvomno razočarana, ker je zelo tekmovalna oseba. Ko nekaj dela in ji uspe, je na to zelo ponosna. Pravzaprav sem jo moral prepričati, da odnehava. Vesel sem, da sva se na koncu tako odločila.
Večino nalog sta dobro opravila, potem pa se je zgodila tista nesreča, ko sta oba nepričakovano končala v vodi. Je bila ta napaka kriva, da sta morala izziv predčasno zaključiti?
Nesrečno sem se zataknil v korenino v vodi in skupaj sva padla v vodo. Vseeno pa je bila poleg tega moja največja napaka, da sem ji v jami, preden je zaspala, obul mokre čevlje, pa čeprav je imela na nogah suhe nogavice in vrečo preko njih. Mraz je v jami zmagal. Ko v taki situaciji narediš eno napako, se napake začnejo kar vrstiti. Več napak narediš, več energije moraš vložiti, da jih odpraviš, in vse manj časa ti ostaja za iskanje hrane, izdelavo tabora, ognja ... Niti sam ne veš, česa bi se prej lotil, da bi bilo najbolj prav.
Trenutek, ko sta oba nesrečno padla v vodo:
V katerem trenutku ste začeli razmišljati, da je preizkušnjo bolje prekiniti?
Bil sem zelo previden, ker je bila Brina popolnoma izmučena. Že ob 19. uri je zaspala. Vsake toliko je potarnala, da jo zebe, zato sem ogenj pojačal, da sva se ogrela. Kasneje, ko je temperatura v jami močno padla, pa je nisem mogel več ogreti, čeprav je bila na otip topla. Potem me je prešinilo, kakšno napako sem naredil, ker sem ji suhe noge, zavite v polivinil, vtaknil v mokre gojzarje. Brina mi ni verjela, da ima noge ledeno mrzle, dokler jih ni prijela z rokami. Ker pa pri podhladitvi ne čutiš mraza, sem vedel, da je to to. Morala sva odnehati.
Kdaj med preizkušnjo ste bili na svojo hčer najbolj ponosni?
Skozi celotno preizkušnjo, ker jo poznam in vem, da je dala vse od sebe. Najbolj ponosen pa sem vsekakor bil pri predaji navodil za izdelavo splava. Izkazala se je kot odgovoren vodja. Vodila me je zelo natančno. Veselilo me je, da je cel izziv speljala zelo pozitivno in veselo. Aja, pa še to, da je Brina jamo videla, čeprav je bila od nje oddaljena trideset metrov, jaz pa je nisem opazil, čeprav sem se mimo nje sprehodil.
Kaj ste se iz celotne izkušnje naučili?
Iz te izkušnje sem se naučil to, da če se znajdeš v taki realni situaciji in ne na snemanju, kakor sva bila midva, se moraš usesti in dobro načrtovati vsak svoj naslednji korak, ker vrnitve ni. Ostanejo ti pa izkušnje in znanje, ki jih pridobiš na podlagi svojih lahko tudi mukotrpnih napak. Na snemanju oddaje pa je logično, da te nihče ne bo pustil umreti.
Načrtujeta s hčerko v bližnji prihodnosti še kakšen, mogoče malo manj ekstremen podvig?
Pri nas je vsak vikend načrt za neki podvig v naravi. Se bomo pa vsi skupaj bolj izobrazili s področja rastlin in zelišč naših gozdov, ker bi nam to lahko v prihodnosti koristilo. Menim pa, da po tako divjem dnevu Brina še en čas ne bo pristala na karkoli podobnega, kakršen je bil tokratni izziv. Neizbežen bo verjetno tudi tečaj preživetja pri Branetu T. Červeku.
2