Sreda, 16. 12. 2020, 11.37
3 leta, 4 mesece
Preživetje v divjini
"Kljub hudim naporom sem užival v tem" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,31
Zadnja pustolovščina v oddaji Preživetje v divjini v tej sezoni je postregla z izjemno zahtevno preizkušnjo ter tekmovalcem, ki je pokazal izjemno vzdržljivost, moč in voljo. Tekmovalec Jože je zaradi hude izčrpanosti na polovici doživel manjšo krizo, vendar so ga besede Braneta T. Červeka spodbudile, da je nadaljeval in uspešno končal izziv, ki si ga bo zapomnil za vse življenje.
Eno najtežjih preizkušenj do zdaj ste opravili skoraj z odliko in prejeli veliko pohvalo Braneta T. Červeka.
Da, Branetova pohvala mi je veliko pomenila in mi še zdaj veliko pomeni. Mogoče mi je malo žal, da naloge nisem opravil povsem do konca, ampak v tistem trenutku sem bil tako utrujen in brez moči, da sem raje počival. Ko sem poskusil zakuriti ogenj v kurišču, ki sem ga izdelal, se je začelo močno dimiti in zadimil sem si ves bivak. Čeprav je bil bivak prosojen, sem se bal, da se bom zadušil zaradi dima. Menim, da je bila kombinacija neizkušenosti in utrujenosti kriva, da mi s kuriščem v bivaku ni uspelo, čeprav mi je Brane dal vsa navodila. Sem bil pa zadovoljen s tem, kar sem pokazal. Zdaj vidim, da sem pokazal veliko. Zasluga za to gre tudi Branetu.
Bi karkoli spremenili, če bi lahko čas zavrteli nazaj?
Nič ne bi spreminjal, bi bil pa drugič še bolj osredotočen. Z veseljem bi še kdaj ponovil takšno preizkušnjo.
Nekaj časa ste bili hudo bitko sami s sabo in padli v nekakšno krizo. Kaj je bil glavni razlog?
Da, res je, padel sem v krizo. Po vseh naporih, tako fizičnih kot mentalnih, sem bil tako utrujen, da se mi je malo zameglil razum. V glavi sem začel iskati izgovore in bližnjice. Trikrat sem se vprašal, zakaj mi je tega treba (smeh, op. p.). Podobno se mi včasih zgodi na kakšnem polmaratonu, ker tečem na čas in lovim osebni rekord. Na petnajstem kilometru imam ponavadi dva kilometra krize in se bojujem sam s seboj. Ko se nato zavem, da imam do cilja le še nekaj kilometrov, se sprostim in odtečem do konca.
Kaj pa je bil za vas najtežji del preizkušnje?
Najtežji del preizkušnje je bil, ko sem moral imeti glavo pod vodo in dihati s "slamico". Pred nekaj časa sem snemal ljubezenski prizor v vodi z lepim dekletom. Bilo je poletje, voda je bila mirna in imela dvanajst stopinj Celzija, pa je bilo vseeno mrzlo. No, zdaj je bila voda deroča, imela je tri stopinje Celzija, glava je bila pod vodo in dihal sem s "slamico" (smeh, op. p.).
Se po tej izkušnji še želite preizkusiti na vojaškem urjenju?
Da, še zmeraj imam to željo. Te preizkušnje sem si želel, še vedno bi sprejel tak izziv. Čeprav je bilo naporno, sem užival v tem. To moški pač jemljemo kot šport (smeh, op. p.).
Kaj je bila prva stvar, ki ste jo naredili po prihodu domov?
Najprej sem šel pod toplo prho, potem sem zacelil vse bojne rane. Bil sem malo obtolčen ter opraskan od kamenja in trnja, potem sem nekaj lahkega pojedel in šel spat. Spal sem približno pet ur, se zbudil, spet jedel in potem nadaljeval dan, kolikor ga je še ostalo.
Kaj pa je najpomembnejše, kar ste se naučili na tej preizkušnji?
Več stvari sem se naučil. Vedno moram ostati osredotočen ter imeti nadzor nad sabo in okolico. Spoznal sem tudi, da nikoli ne more biti tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Najpomembneje pa je ostati iskren do sebe in tako osebnostno zrasti.
