Sreda, 21. 10. 2020, 10.02
3 leta, 6 mesecev
Preživetje v divjini
Zdaj bi se rada še gola preizkusila v nevarnem in neizprosnem okolju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,73
V oddaji Preživetje v divjini smo tokrat spremljali par, Laro in Boštjana, ki sta se preizkusila na divjem otoku, kjer ni pitne vode in kjer vladajo visoka vročina, žgoče sonce in neizprosen teren. Kljub nekaterim manjšim zapletom jima je nazadnje uspelo zanetiti ogenj in pridobiti nekaj požirkov pitne vode, kar jima je omogočilo preživetje noči. Ob koncu ju je pohvalil tudi inštruktor tehnik preživetja Brane T. Červek in jima izročil certifikata. Lara in Boštjan se želita v prihodnosti še preizkušati na podobnih izzivih v naravi.
Na preizkušnji Preživetje v divjini sta se zelo izkazala in tudi Brane vama je izročil certifikata za uspešno opravljen izziv. Sta bila sama zadovoljna s tem, kar sta pokazala?
Lara: Ko pogledam nazaj, sem zadovoljna, saj sva na koncu imela tako ogenj kot vodo, kar uspe le redkim. Želela in upala pa sem na črni certifikat (smeh, op. p.). Verjetno bi si ga, če bi si naredila še orožje in bivak, zaslužila.
Boštjan: Zadovoljen sem, da nama je uspelo, seveda je po bitki lahko biti general. Zagotovo bi spremenil nekaj odločitev in nama še olajšal bivanje na otoku.
Kaj bi naredila drugače?
Lara: Zagotovo bi si naredila še orožje, čeprav je ogenj neke vrste orožje. Tudi prej bi se sprehodila naokoli, ker sva naslednje jutro našla fantastično skrivališče, kamor bi se lahko skrila pred nevihto. Pa tisti nesrečni viski bi raje uporabila pri netenju ognja (smeh, op. p.).
Boštjan: Bolj bi raziskal otok oziroma najin zaliv. Sicer ne vem, kako, ker nisem imel čevljev in naju je ujela tema, a tega mi je res žal. Zjutraj sem imel čas in čevlje in ogled je bil zelo zanimiv (smeh, op. p.).
Brane vaju je v nekem trenutku opozoril, da ne sodelujeta kot ekipa. So vama dale tiste besede dodatno motivacijo, da sta še bolj strnila moči in zanetila ogenj?
Lara: Seveda, Branetov glas ima posebno moč (smeh, op. p.).
Boštjan: Brane je videl zadevo drugače kot midva, od daleč. Sama sva si natančno razdelila naloge ter jih prilagodila trenutnim razmeram in sposobnostim. Vsekakor pa naju je dodatno podžgal z ostrimi besedami.
Ogenj sta po lastnih besedah zanetila v zadnjem poskusu. Kakšen je bil takrat vajin rezervni načrt, če vama ne bi uspelo? Predaja?
Lara: Predaja pri naju ne pride v poštev. Po pravici povedano nisva imela plana B. Kolikor poznam sebe in Boštjana, bi zagotovo čez nekaj minut ponovno poskusila in si rekla: "Zdaj pa res zadnjič." Pa potem še enkrat in še enkrat (smeh, op. p.).
Boštjan: Zakurila bi, pa tudi če bi poskušala do jutra. "Zadnji poskus" je bila samo tista dodatna iskrica, ki sva jo potrebovala.
Lara, vi ste imeli nekaj izkušenj z netenjem ognja od prej. Kako prav vam je prišlo to znanje?
Lara: Prav gotovo je zelo pomagalo. Vedela sem, kateri les je najprimernejši, pa tudi sama priprava pripomočkov za netenje ognja z lokom je zelo pomembna. Vse je v detajlih.
Kakšen pa je bil občutek, ko sta lahko naredila prvi požirek vode, ki sta jo sama pridelala?
Lara: Čista zmaga. Priznam, da voda ni imela dobrega okusa, zaradi filtra je bila rahlo slana, ampak tisti požirki po celem dnevu so nama prihranili veliko muk.
Boštjan: Najina voda je bila krvavo pridelana. Da, tisti požirek je bil sad celodnevnega dela. Voda je bila pitna, sicer daleč od idealne, a glede na situacijo "preživetvena" (smeh, op. p.).
Kaj pa je bila prva stvar, ki sta jo naredila po vrnitvi z otoka?
Lara: Najprej sem se ulegla na posteljo, za mano je prišla utrujenost, ki je na otoku sploh nisem čutila. Potem sem se prijetno najedla in napila lepe kristalne vode, ki tako samoumevno priteče kar iz pipe (smeh, op. p.).
Boštjan: Dolg požirek vode, to je bilo vse, kar sem potreboval.
Kaj sta se na tej preizkušnji naučila o sebi?
Lara: Sebi sem dokazala, da sem takšna, kot sem mislila, da sem. Vztrajna v trenutkih, ko moram biti. Ko si zadam neki cilj, dam vse od sebe, da dosežem rezultat. Moj življenjski moto je bil vedno: "Kjer je volja, tam je pot."
Boštjan: Nikoli ne veš, kako se boš odzval v izrednih razmerah. Vesel sem, da nama je uspelo sodelovati in pokazati veliko iznajdljivosti. Tudi v realnem življenju ne popuščam in vztrajam ter vedno najdem rešitev.
Ali v prihodnosti načrtujeta še kakšen podoben podvig? Imata še takšne želje ali sta jih vsaj za nekaj časa potešila?
Lara: Zagotovo bom šla v Branetovo šolo preživetja. Neka močna želja, ki se je kar malo bojim, pa je, da bi se preizkusila v ameriški oddaji Goli in prestrašeni, ki traja 21 dni. Golega te pustijo v zares nevarnem in neizprosnem okolju, ampak ne vem, ali bi od tam prišla živa (smeh, op. p.).
Boštjan: Rad bi se preizkusil še v kakšnem daljšem izzivu, za začetek tridnevnem, potem pa večdnevnem izzivu, kakršne gledava po televiziji. Da vidimo, iz kakšnega testa sem.
