Skoraj vsak četrti otrok v Evropi je pretežek, pogoste tudi težave z gibanjem #video

Med epidemijo so si nekateri odrasli vzeli več časa in se začeli več gibati, pri otrocih je žal obratno. "Opažam, da je posledica epidemije, da so se otroci manj gibali, veliko več so sedeli za računalniki in tudi na splošno," pravi Tea Kosmač iz Zdravstvenovzgojnega centra ZD Ljubljana.

Težavo so prepoznali tudi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, zato so se odločili za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v naslednjem šolskem letu. Za razpis so namenili milijon evrov. "S tem bomo omogočili sofinaniranje stroškov strokovnega dela v oddelkih z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju in ustreznih podružnicah teh šol," napoveduje minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

Novice Po mnenju pediatrov predlog strateškega sveta ne bo imel pozitivnega učinka na zdravje otrok

S sredstvi evropske kohezijske politike načrtujejo še en projekt – Zmigaj!, ki vključuje razvoj in izvedbo športno-rekreacijskih programov za krepitev zdravja in aktiviranje najstnikov. "Zavedamo se namreč, da telesna zmogljivost ne vpliva samo na telesno, duševno in socialno zdravje najstnikov, temveč tudi na njihove kognitivne sposobnosti, s tem pa tudi na produktivnost in kakovost življenja," dodaja Felda.

Za zdrave navade poskrbeti z vzgojo, a ne le na papirju

"Otroci imajo veliko znanja in informacij, ampak ko hodim po šolah kot medicinska sestra in jih opazujem, so veliko bolj okorni, veliko manj se gibajo in ko želimo narediti vaje, vidim, kakšne težave jim to povzroča," pripoveduje Kosmačeva.

Po podatkih raziskave skupine Slofit s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so gibalne sposobnosti otrok na slovenskih šolah med epidemijo covid-19 upadle za kar 17 odstotkov. "To, da otrok v nižjem razredu osnovne šole toži zaradi bolečin v hrbtenici, nam lahko že veliko pove, kajne? To pomeni, da je preveč sedenja, premalo gibanja, vse pa gre z roko v roko s prehranjevalnimi navadami. Otroci veliko preveč posegajo po hitrih prigrizkih, premalo se kuha doma," našteva Kosmačeva.

Poleg hrane in gibanja je opozorila tudi na druga področja, o katerih se premalokrat govori – o spanju, počitku, doživljanju okolice okoli sebe, čustvovanju, zdravem načinu življenja in podobnem. 

Delavnice zdravega načina življenja

Ker nekateri mladi na zdrav način življenja v odrasli dobi pozabijo, imajo v ZD Ljubljana delavnice zdravega hujšanja, pri katerih ni glavni poudarek na izgubi teže, ampak spremembi načina življenja. V 16-tedenski program je vključena tudi skupinska vadba z fizioterapevtko.

"Ponujamo individualne posvete, na katerih s posameznikom opredelimo njihove cilje in korake, kako bi v lahko v vsakdanje življenje vnesli več gibanja, na način, ki jih motivira," pojasnjuje fizioterapevtka Naomi Mermolja.

Ena od udeleženk programa, ki je v delavnici izgubila kar 30 kilogramov, danes zadovoljno pove: "Razgibana sem, lažje se gibljem, manjši je pritisk na sklepe, gležnje, kolena, tudi na hrbtenico. Imela sem okvaro ledvene in prsne hrbtenice. Sedaj je vse lažje, nižja je teža, lažje je."

Organizatorji upajo, da bodo, glede na naraščajočo uspešnost programa kmalu imeli tudi program za otroke in mladostnike, saj se zdrav način življenja namreč začne že pri najmlajših.

Planet TV Veliko ljudi se je polenilo, pravi exatlonovec #video