Četrtek, 17. 5. 2018, 12.48
6 let, 7 mesecev
Drastičen padec volilne udeležbe, Slovenijo v EU prekaša le Romunija #infografika #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,84
25
Volilna udeležba v Sloveniji je od prvih državnozborskih volitev leta 1992 do predčasnih parlamentarnih volitev leta 2014 padla za kar 33,9 odstotka. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da je upadanje volilne udeležbe svetovni trend, je znotraj EU višji porast volilne abstinence od Slovenije zaznala zgolj Romunija. Preverili smo, kateri so glavni dejavniki za tako drastičen upad volilne udeležbe pri nas in s kakšnimi rešitvami bi omenjeni trend v prihodnosti lahko ustavili.
Prvih volitev v državni zbor se je leta 1992 udeležilo 85,6 odstotka volivcev, medtem ko je na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014 glasovalo le 51,7 odstotka volilnih upravičencev.
Ko gre za upadanje volilne udeležbe v obdobju od zadnjih parlamentarnih volitev do volitev leta 1992 oziroma volitev najbližje omenjenemu letu, se Slovenija glede na statistične podatke v primerjavi z drugimi državami članicami EU uvršča v sam evropski vrh.
Večji padec volilne udeležbe od Slovenije zgolj v Romuniji
Še bolj drastičen upad volilne udeležbe od Slovenije je znotraj Evropske unije s 37,9-odstotnim padcem doživela zgolj Romunija. Sloveniji na omenjeni lestvici na tretjem mestu sledi Bolgarija z 32,8-odstotnim padcem. Na četrtem mestu je Latvija, kjer je volilna udeležba upadla za 32,3 odstotka, na petem pa Grčija s 26,4-odstotnim padcem.
V deseterici držav članic EU, kjer je padec volilne udeležbe največji, so še Ciper (26,3-odstotni padec), Slovaška (25-odstotni padec), Češka (23,9-odstotni padec), Hrvaška (23-odstotni padec) in Litva (22,4-odstotni padec).
Slovenija je med 28 državami članicami EU doživela drugi največji padec volilne udeležbe. Volila udeležba je še bolj drastično padla zgolj v Romuniji.
Tudi ko gre za upadanje volilne udeležbe, se EU deli na dve skupini članic
Padec volilne udeležbe po besedah politologinje Alenke Krašovec nikakor ni slovenska posebnost, ampak svetovni trend.
"Empirični podatki zadnji dve desetletji kažejo, da se volilna udeležba na svetovni ravni v povprečju zmanjšuje. Gre za splošen trend, čeprav obstajajo tudi države, ki ne opažajo tako radikalnih padcev oziroma kjer volilna udeležba ne upada," pojasnjuje Krašovčeva.
Znotraj Evropske unije se po njenih besedah oblikujeta dve skupini držav. "Pri skupini starih držav članic EU je trend upadanja volilne udeležbe opazen, a v večini primerov ni tako radikalen, kot je pri skupini posocialističnih državah, kjer je mogoče opaziti bistveno večji padec volilne udeležbe," razlaga politologinja in dodaja, da se v zadnjo skupino držav uvršča tudi Slovenija.
Ko gre za stare države članice EU, je občuten, 20,2-odstotni padec volilne udeležbe od leta 1993 do leta 2017 doživela Francija.
Med vzroki za upad udeležbe tudi zmanjšanje zaupanja v politiko in demokracijo
Vzrokov, ki vplivajo na takšen padec volilne udeležbe v Sloveniji, Krašovčeva glede na empirične podatke ne pripisuje sistemskim dejavnikom ali spremembam v starostni, ekonomski in izobrazbeni strukturi slovenske družbe, ampak jih išče drugje.
"Videti je, da imajo pri tem veliko pojasnjevalno moč tisti dejavniki, ki jih ponavadi označimo kot vprašanje zaupanja v politiko, vprašanje zaupanja v demokracijo in dvom o občutku, da ima posameznik možnost vplivanja na delovanje države. K temu lahko dodamo vprašanje zanimanja oziroma nezanimanja za politiko," pojasnjuje predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Po njenih besedah se je v Sloveniji zlasti po izbruhu zadnje gospodarske krize izrazito zmanjšalo zaupanje ljudi v nekatere temeljne politične institucije v državi, hkrati pa tudi občutek, da ima posameznik možnost vplivanja na delovanje države. "gospodarski položaj takrat ni bil slab," dodaja Krašovčeva.
Kot pojasnjuje politologinja Alenka Krašovec, sta na upad volilne udeležbe v Sloveniji močno vplivala zmanjšanje zaupanja v politiko in demokracijo ter dvom o tem, da posameznik lahko vpliva na delovanje države.
Kot poudarja, bi lahko razmišljali tudi o tem, da so omenjeni občutki v Sloveniji bolj prisotni kot v nekaterih drugih posocialističnih državah, na primer na Češkem, Hrvaškem in v Litvi, kjer so v zadnjih letih zaznali občuten, a manjši padec volilne udeležbe.
"Ljudi moramo prepričati, da politično in družbeno aktivnost razumejo kot vrednoto"
Na vprašanje, kako lahko v Sloveniji ustavimo omenjeni trend, Krašovčeva odgovarja, da bi morali na tem področju iskati dolgoročne rešitve. Med drugim bi morali po njenih besedah poudarjati pomen družbene in politične participacije, hkrati pa ljudi spodbujati in prepričevati, da sodelujejo v urejanju skupnih zadev in pri sprejemanju skupnih odločitev.
"To ni lahka rešitev, ampak ko ljudje sprejmejo politično in družbeno aktivnost kot vrednoto in jih zanima urejanje skupnih zadev, to sčasoma ne prinese le pozitivnih rezultatov, ampak tudi trajnost delovanja," pojasnjuje Krašovčeva.
V tem pogledu je politologinja pohvalila državno volilno komisijo (DVK), ki je na svoji strani pred časom začela objavljati preproste slogane, s katerimi volivce spodbuja, da odidejo na volišča in glasujejo: "To je lahko poskus propagande, vendar se mi zdi, da je DVK s tem poskušala narediti nekaj pozitivnega. Je pa vprašanje, koliko ljudi oziroma volivcev je obiskalo njihovo spletno stran."
Javne kampanje, ki nagovarjajo volivce h glasovanju, lahko sprožijo nasprotni učinek
Po njenih besedah bi v prihodnje lahko razmislili tudi o tem, da bi posameznike, ki v javnosti in družbi uživajo velik ugled, poskušali prepričati, da namesto da vstopijo v strankarsko politiko, ljudem pošiljajo informacije, pozive in stališča, da je izražanje lastnega mnenja in sodelovanje pri urejanju skupnih zadev pravzaprav nekaj pozitivnega.
Promocijski spot iz leta 2016, v katerem hollywoodski zvezdniki, med njimi Mark Ruffalo, Scarlett Johansson, Robert Downey Jr. in Julianne Moore, volivce nagovarjajo, naj se udeležijo ameriških predsedniških volitev. Video je v angleščini. Video: YouTube.
Na vprašanje, ali bi v Sloveniji po vzoru ZDA lahko sprožili javno kampanjo, v kateri bi vidne javne osebnosti nagovarjale volivce, naj odidejo na volišča in oddajo svoj glas, Krašovčeva odgovarja, da takšne pobude dolgoročno lahko prinesejo pozitivne rezultate, a lahko, če so pripravljene neprimerno, sprožijo tudi nasprotni učinek.
"Pred zadnjimi evropskimi volitvami je volilna komisija na Danskem pripravila spot, ki je po objavi naletel na veliko zgražanja in bil kasneje zato celo umaknjen," pojasnjuje Krašovčeva.
"Obveznost volilne udeležbe je morda najlažja, ni pa najboljša rešitev"
Na vprašanje, ali je rešitev za zaustavitev volilne abstinence morda obvezna volilna udeležba, politologinja odgovarja, da na svetu obstaja nekaj držav, med drugim Belgija in Avstralija, v katerih volilna udeležba ni razumljena zgolj kot pravica, ampak tudi kot dolžnost oziroma obveznost.
Ena od držav, ki volilne udeležbe ne vidi zgolj kot pravico, ampak kot državljansko obveznost, je tudi Avstralija.
"Na to temo po svetu poteka veliko razprav. Mogoče bi bila to na prvi pogled celo najlažja rešitev, vendar pa menim, da ne bi bila najboljša. Raziskave v tujini so namreč pokazale, da se v ozadju obvezne volilne udeležbe skriva več pasti," razlaga Krašovčeva.
Kot primer politologinja navaja tako imenovano slučajnostno glasovanje, pri katerem volivci, ki sicer nimajo namena glasovati ali se udeležiti volitev, vseeno pridejo na volišča in oddajo svoje glasovnice, saj bi jih v nasprotnem primeru lahko doletele sankcije.
"Volivci v tem primeru lahko glasujejo tako, da na primer preprosto izberejo prvega kandidata na listi. To ima lahko vpliv na volilno odločanje, česar pa si verjetno ne želimo," poudarja Krašovčeva in dodaja, da obveznost volilne udeležbe v demokratičnih državah običajno ni prepoznana kot način, s katerim bi ustavili upadanje volilne udeležbe.
25