Sreda, 20. 11. 2019, 7.59
4 leta, 5 mesecev
Znanstveniki odkrili zibelko modernega človeka?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,42
8
Prvi človek naj bi se po izsledkih študije pojavil na območju severne Bocvane na jugu Afrike.
Nova študija ugotavlja, da se je sodobni človek pojavil na območju današnje severne Bocvane, torej na jugu Afrike, kar izpodbija dozdajšnje ugotovitve, da je zibelka Homo sapiensa sapiensa v vzhodni Afriki. Vendar pa se z novimi dognanji ne strinjajo vsi znanstveniki, študiji očitajo, da je bila zastavljena veliko preozko.
Čeprav je že dolgo znano, da sodobni človek izvira iz Afrike, kjer se je pojavil pred okrog 200 tisoč leti, študija, objavljena konec oktobra v znanstveni reviji Nature, prinaša do zdaj najnatančnejšo lokacijo domnevne domovine Homo sapiensa sapiensa.
Vedeli, da človek izvira iz Afrike, niso pa vedeli, od kod natančno
Mednarodna skupina raziskovalcev je preučila DNK 200 pripadnikov ljudstva Kojsani, ki živi v Južni Afriki in Namibiji ter nosi velik delež dela DNK, znanega kot haploskupina L0. Gre za mitohondrijski DNK, torej za genetske informacije, ki se prenašajo le po ženski liniji.
Haploskupino so proučili z vidika geografske širitve modernega človeka, arheoloških najdb in podatkov o podnebnih spremembah ter tako dobili genetsko časovnico, ki razkriva, da lahko haploskupini L0 sledimo neprekinjeno 200 tisoč let v preteklost do regije južno od reke Zambezi v Bocvani.
Prazgodovinski človek je živel na območju regije južno od reke Zambezi.
Znanstveniki tako na osnovi genetskega zemljevida porekla L0 trdijo, da je prazgodovinski človek živel na tem območju kakšnih 70 tisoč let, preden je moral pred približno 130 tisoč leti zaradi podnebnih sprememb zapustiti domovino in se razpršiti po svetu.
"Že dolgo smo vedeli, da sodobni človek izvira iz Afrike pred približno 200 tisoč leti. Vendar do te študije nismo vedeli, kje natančno je bila njegova domovina," je dejala vodja raziskave Vanessa Hayes z avstralskega Inštituta za medicinske raziskave Garvan in univerze v Sydneyju.
Včasih jezero, danes pa puščava
Študija navaja območje Makgadikgadi-Okavango, kjer je bilo nekoč ogromno jezero, danes pa je tam predvsem puščava. Pred približno 200 tisoč leti se je jezero zaradi tektonske aktivnosti "prelomilo" in nastalo je ogromno močvirnato območje, ki je postalo domovanje prvega sodobnega človeka in tudi živali, kot so žirafe in levi.
Kakšnih 70 tisoč let zatem je prišlo do prve genetske ločitve, ko je del populacije migriral proti severovzhodu, čez nadaljnjih 20 tisoč let pa je še druga skupna krenila proti jugu. "Vsakokrat, ko se zgodi nova migracija, se to kot časovna štampiljka zabeleži v naš DNK," je pojasnila vodja raziskave.
Nekatere znanstvenike pa je študija neprijetno presenetila. Rebecca Ackermann z Inštituta za raziskave človeške evolucije iz Južne Afrike je dejala, da jo je študija šokirala, saj je zastavljena preozko, poleg tega pa v ekipi ni bilo nobenega antropologa ali arheologa.
Meni, da na osnovi raziskav tako majhnega dela človeške evolucije ni mogoče postavljati tako radikalnih trditev o "izredno kompleksni evoluciji naše vrste". Podobno je Chris Stringer iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu dejal, da poskuša veliko študij zaobjeti kompleksnost našega izvora z raziskovanjem le enega malega delčka genoma, ene same regije ali le enega "pomembnega" fosila.
8