Petek, 3. 5. 2024, 22.44
7 mesecev, 3 tedne
Zgroženi vohuni: To je bil največji prenos bogastva v zgodovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,51
Kitajska je v zadnjih letih okrepila zbiranje podatkov na Zahodu. Te podatke Kitajci zbirajo na različne načine: od kibernetskih vdorov v baze podatkov do novačenja ljudi, ki vohunijo za Kitajsko. Pred dnevi so v Nemčiji prijeli štiri Nemce, ki so sporočali Kitajcem zaupne podatke. Na fotografiji: kitajsko veleposlaništvo v Berlinu.
Večina držav vohuni. Načeloma jih nič ne ustavi. Toda kitajsko povpraševanje po obveščevalnih podatkih o preostalem svetu daleč presega vse, kar običajno zberejo zahodne obveščevalne agencije, trdi nekdanji vodilni uslužbenec britanske obveščevalne službe MI6 Nigel Inkster.
Keith Alexander, nekdanji vodja ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), je kitajsko zbiranje podatkov opisal kot največji prenos bogastva v zgodovini. Kitajska na Zahodu zbira podatke od vsepovsod: od vladnih spletnih mest, poslancev, univerz, možganskih trustov in organizacij za človekove pravice. Cilji kitajskih obveščevalnih služb so tudi skupine in posamezniki v kitajski diaspori, ki živi po svetu, piše Nigel Inkster za britanski medij Spectator.
Kitajski kibernetski vdori
Tako so Kitajci s kibernetskimi vdori prišlo do podatkov o britanskih poslancih, uspelo jim je tudi ukrasti podatkovno bazo o prebivalcih Velike Britanije, ki jo je hranila britanska volilna komisija. Njihovi vohuni, uradno zaposleni v kitajskem podjetju, ki ima v lasti priljubljeno družabno omrežje TikTok, pa so zbirali podatke o ameriških novinarjih.
Pred dnevi so prijeli tri Nemce, ki so Kitajcem sporočali vojaške podatke in jim celo poslali specialni laser, ki so ga s kitajskim denarjem nabavili v Evropi. Istega dne sta bila dva britanska državljana, vključno s torijevskim parlamentarnim pomočnikom, obtožena kršenja zakona o uradnih tajnostih s posredovanjem informacij Kitajski.
Kaj Kitajci počnejo z ukradenimi podatki
Zbrani podatki služijo različnim namenom. Ukradeni medicinski podatki se na primer uporabljajo za biomedicinske raziskave – ki skoraj zagotovo ne vključujejo samo farmacevtskih, ampak tudi programe biološkega bojevanja. Ogromne količine tujih podatkov se uporabljajo za usposabljanje kitajskih modelov umetne inteligence v velikih svetovnih jezikih.
Nekdanji vodja ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Keith Alexander je kitajsko zbiranje podatkov opisal kot največji prenos bogastva v zgodovini.
Za kitajsko obveščevalno službo (MSS) vohunijo tudi zasebna kitajska kibernetske podjetja. Prav takšna podjetja so vdrla v podatkovno bazo britanske volilne komisije. Neko kitajsko podjetje s sedežev v Šanghaju je tudi najemalo hekerje, ki so opravljali naloge za kitajsko vlado.
Hekerji v službi kitajske vlade in kitajski vohuni
Tarče teh hekerjev so bili med drugim indijski podatki o priseljencih v Indijo, evidenca potnikov vietnamskih letalskih družb, Natovi podatki, podatki britanskega zunanjega ministrstva in podatki londonskega možganskega trusta Chatham House, ki se ukvarja z zunanjo politiko.
Kot piše Inkster, je kitajska obveščevalna služba v preteklosti svoje sodelavce v tujini skoraj izključno iskala med pripadniki svoje 60-milijonske diaspore v tujini. Eden takšnih je bil naturalizirani Američan kitajskega rodu Chi Mak, ki je bil zaposlen v ameriškem obrambnem sektorju.
V ZDA je bil obsojen na 24 let zapora, ker je poskušal Kitajski posredovati podrobnosti o radarskem sistemu, ki se uporablja za zaščito vojaških ladij.
"Lov na lisice" in kitajske tajne policijske postaje v tujini
Kitajska v tujini izvaja tudi operacijo z imenom Lov na lisice. To je tajna globalna operacija za lov na kitajske uradnike, osumljene korupcije, ki so pobegnili v druge države. Poročilo, objavljeno ta mesec, pravi, da so v tako imenovanih "operacijah za izterjavo ubežnikov" v 120 državah v desetih letih našli 12 tisoč ljudi.
V času hladne vojne med Zahodom in Sovjetsko zvezo so imele zahodne obveščevalne službe veliko ljudi, ki so govorili ruščino. Zdaj pa zahodnim obveščevalnim službam primanjkuje ljudi, ki poznajo kitajski jezik in kulturo. Na fotografiji: sedež britanske obveščevalne službe MI6 v Londonu.
Drug del kitajske globalne mreže kazenskega pregona so tajne "policijske postaje", ustanovljene v več kot 50 državah, večinoma v demokratičnih državah. So očitna kršitev diplomatskih norm in pogosto nezakonita. Uradniki vztrajajo, da ti subjekti obstajajo za pomoč kitajskim državljanom pri različnih birokratskih postopkih.
Zahodne obveščevalne službe imajo premalo ljudi, ki govorijo kitajsko
Kot poudarja nekdanji direktor za operacije in zbiranje obveščevalnih podatkov pri MI6, zahodnim obveščevalnim agencijam primanjkuje kritične mase ustreznega jezikovnega znanja in regionalnega strokovnega znanja. Med hladno vojno je bilo (v obveščevalnih krogih) na Zahodu veliko ljudi, ki so govorili rusko in so bili poznavalci sovjetske kulture. Zdaj pa je malo poznavanja in razumevanja Kitajske.
"To (še) ni nova hladna vojna. Pomembno je, da razpravljamo o naravi izziva, ki ga predstavlja Kitajska, ne da bi ustvarili razpoloženje iz časov makartizma ali namigovali, da bi morali vsi ljudje kitajske narodnosti postati predmet nezaupanja," še piše Inkster.
