Sreda, 30. 7. 2025, 15.26
13 ur, 1 minuta
Vojna v Gazi
ZDA svarijo Združeno kraljestvo pred priznanjem Palestine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
Izrael je v nedeljo prvič po več mesecih dovolil dobavo pomoči v Gazo v nekoliko večjem obsegu.
Britansko priznanje Palestine bi pomenilo nagrado za Hamas, je v torek sporočil ameriški State Department. V britanski vladi, ki je izrazila pogojno pripravljenost na priznanje na septembrski Generalni skupščini ZN, zavračajo te očitke. Kljub vse glasnejšim pozivom h končanju nasilja pa so izraelske sile nadaljevale napade na enklavo, pri čemer je bilo danes ubitih najmanj 21 ljudi.
15.23 ZDA svarijo Združeno kraljestvo pred priznanjem Palestine
13.44 V Gazo naj bi ob nadaljevanju napadov vstopil nov konvoj pomoči
11.15 Skupina 15 držav, vključno s Slovenijo, pozvala k priznanju Palestine
10.50 Sankcioniranje Izraela brez zadostne podpore članic EU
15.23 ZDA svarijo Združeno kraljestvo pred priznanjem Palestine
Britansko priznanje Palestine bi pomenilo nagrado za Hamas, je v torek sporočil ameriški State Department. V britanski vladi, ki je izrazila pogojno pripravljenost na priznanje na septembrski Generalni skupščini Združenih narodov, zavračajo te očitke.
Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva ZDA Tammy Bruce je v odzivu na torkovo grožnjo britanskega premierja Keirja Starmerja Izraelu dejala, da bi takšen ukrep pomenil "udarec v obraz" žrtvam napada 7. oktobra 2023, ko je palestinsko gibanje Hamas napadlo Izrael.
ZDA, ki tako kot Izrael zavračajo rešitev dveh držav, menijo, da bi priznanje Palestine lahko koristilo Hamasu, obenem pa da ne bo prineslo miru v regijo, poroča portal Politico.
Starmer je v torek zvečer najavil da bo Združeno kraljestvo septembra priznalo Palestino, če Izrael do takrat ne zagotovi premirja v Gazi in olajša humanitarnih razmer v enklavi, zagotovi, da si ne bo priključil Zahodnega brega, ter se zaveže mirovnemu procesu s ciljem rešitve dveh držav.
Izraelsko zunanje ministrstvo je že v torek zavrnilo Starmerjevo napoved in jo označilo kot "nagrado Hamasu", ki škoduje prizadevanjem za dosego premirja v Gazi.
Odzval se je tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je dejal, da bo poteza Londona spodbudila Hamas. "Džihadistična država na meji Izraela danes bo jutri ogrožala Veliko Britanijo," je zapisal na omrežju X.
Starmer je sicer naznanil, da se mora Hamas razorožiti, izpustiti vse talce in sprejeti, da ne more biti del prihodnje vlade v Gazi, a trenutno še ni jasno, ali mora to gibanje izpolniti pogoje, preden bo Združeno kraljestvo priznalo Palestino.
Britanska ministrica za promet Heidi Alexander, ki jo je vlada imenovala za odgovarjanja na današnja vprašanja medijev, je zatrdila, da priznanje Palestine ni nagrada za Hamas. "Hamas je teroristična organizacija, ki je zagrešila grozovite zločine. Gre za palestinsko ljudstvo. Gre za otroke, ki jih vidimo v Gazi in ki umirajo od lakote. Moramo povečati pritisk na izraelsko vlado, da odpravi omejitve in omogoči ponovno dostavo pomoči v Gazo," je poudarila po poročanju otoških medijev.
13.44 V Gazo naj bi ob nadaljevanju napadov vstopil nov konvoj pomoči
V Gazo je danes po navedbah organa izraelskega ministrstva za obrambo Cogat, ki je pristojen za palestinske civilne zadeve, vstopilo še 220 tovornjakov s humanitarno pomočjo. Kljub vse glasnejšim pozivom h končanju nasilja pa so izraelske sile nadaljevale napade na enklavo, po podatkih zdravstvenih virov je bilo danes ubitih najmanj 52 ljudi.
Izrael je v nedeljo prvič po več mesecih dovolil dobavo pomoči v Gazo v nekoliko večjem obsegu. V palestinsko enklavo je od takrat po navedbah Izraela povprečno vstopilo okoli 200 tovornjakov na dan, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Lokalni viri in človekoljubne organizacije sicer svarijo, da pomoč priteka bistveno prepočasi in ne zadošča potrebam prebivalstva.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je danes opozoril, da so zdravstvene potrebe v Gazi ogromne in da je neprekinjen dotok medicinskih potrebščin v enklavo ključnega pomena.
Kot je dejal na družbenem omrežju X, je WHO iz Al Ariša v Egiptu na izraelski mejni prehod Kerem Šalom za Gazo poslala deset tovornjakov z medicinskimi pripomočki. Dodal je, da je na poti še več pomoči. Tedros je ponovno pozval Izrael, naj omogoči neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo.
Izraelska vojska je medtem tudi danes nadaljevala napade na Gazo, kljub t. i. humanitarnim premorom, ki naj bi jih izvajala ponekod v enklavi, da bi omogočila omejene dostave pomoči. V novih napadih je bilo od jutra ubitih najmanj 52 Palestincev, med njimi 40 ljudi, ki so iskali humanitarno pomoč, so za katarsko televizijo Al Jazeera povedali zdravstveni viri.
11.15 Skupina 15 držav, vključno s Slovenijo, pozvala k priznanju Palestine
Zunanji ministri 15 držav, tudi Slovenije, so v skupni izjavi pozvali države, ki tega še niso storile, naj si prizadevajo za priznanje Palestine, je danes sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Prav tako so se zavzeli za združitev Gaze in Zahodnega brega pod Palestinsko upravo, prekinitev ognja v Gazi in izpustitev zajetih talcev.
"V New Yorku Francija skupaj s 14 drugimi državami izdaja skupni poziv: izražamo željo po priznanju Palestine in vabimo tiste, ki tega še niso storili, da se nam pridružijo," je na omrežju X ob objavi skupne izjave ministrov zapisal Barrot.
Zunanji ministri in ministrice Andore, Avstralije, Kanade, Finske, Francije, Islandije, Irske, Luksemburga, Malte, Nove Zelandije, Norveške, Portugalske, San Marina, Španije in Slovenije so v skupni izjavi tudi pozvali države, ki tega še niso storile, naj normalizirajo odnose z Izraelom.
Ponovno so zahtevali takojšnjo prekinitev ognja v Gazi, izpustitev zajetih talcev in zagotovitev neoviranega humanitarnega dostopa do območja. Prav tako so potrdili svojo neomajno zavezanost viziji rešitve dveh držav ter pri tem poudarili pomen združitve Gaze in Zahodnega brega pod Palestinsko upravo.
Med podpisnicami izjave so tudi države, ki Palestine še niso priznale, vendar so izrazile pripravljenost sprejeti ta korak.
"Izražamo tudi svojo odločenost, da bomo delali na arhitekturi za 'dan po' vojni v Gazi, ki bo zagotovila obnovo Gaze, razorožitev gibanja Hamas in njegovo izključitev iz palestinske vlade," so še zapisali.
Skupna izjava ministrov sledi dvodnevni konferenci o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku, na kateri so udeleženke v torek potrdile sklepni dokument, ki med drugim predvideva ureditev v povojni Gazi brez palestinskega gibanja Hamas. Dokument govori tudi o namestitvi začasne mednarodne misije za stabilizacijo v Gazi na povabilo Palestinske uprave in pod pokroviteljstvom ZN. Izrael in ZDA sta konferenco bojkotirala.
10.50 Sankcioniranje Izraela brez zadostne podpore članic EU
Predlog za delni suspenz sodelovanja Izraela v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki ga je Evropska komisija podala zaradi izraelskih kršitev človekovih pravic Palestincev, nima zadostne podpore med državami članicami unije, je po neuradnih informacijah pokazala torkova razprava stalnih predstavnikov članic pri EU.
Odbor stalnih predstavnikov članic pri EU je v torek popoldne obravnaval predlog komisije za delni suspenz sodelovanja Izraela v evropskem programu Obzorje Evropa, ki ga je Bruselj sprejel v ponedeljek zaradi izraelskega kršenja 2. člena pridružitvenega sporazuma z unijo. Ta določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel.
Komisija v predlogu, objavljenem na njeni spletni strani, predlaga takojšnjo delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu, kar je zaradi hitrega poslabševanja humanitarnih razmer v palestinski enklavi Gaza "posebno nujno".
"Glede na poročila Združenih narodov se 90 odstotkov gospodinjstev sooča z zelo negotovo oskrbo z vodo, raven podhranjenosti pa se hitro povečuje. Hudo pomanjkanje zdravil, opreme in medicinskega osebja kaže na nujno potrebo po humanitarni pomoči. Praktično vse prebivalstvo Gaze je izpostavljeno tveganju lakote," je Bruselj še utemeljil svoj predlog.
Tega je v torek popoldne komisija predstavila državam članicam, med katerimi glede na razpravo po neuradnih informacijah ni zadostne podpore. Da bi bil predlog sprejet, bi ga morala podpreti kvalificirana večina članic. Ta je dosežena, če za predlog glasuje 15 od skupno 27 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU.
Po navedbah virov je podporo predlogu v razpravi izrazilo deset držav, vključno s Slovenijo, Francijo, Španijo in Nizozemsko. Med njimi pa med drugim ni bilo Nemčije in Italije.
Obravnava predloga se bo zdaj nadaljevala na delovni ravni Sveta EU, naslednje zasedanje odbora stalnih predstavnikov pa je predvideno šele v začetku septembra. Bi pa lahko dansko predsedstvo Sveta zasedanje sklicalo tudi v času poletnega premora, če bi se pokazala zadostna podpora predlogu, navajajo viri.
Delni suspenz sodelovanja Izraela v programu Obzorje Evropa je komisija predlagala, potem ko izraelske oblasti niso v zadostni meri uresničile dogovora z EU o okrepitvi dobav humanitarne pomoči v Gazo iz sredine julija.
Ukrep bi v primeru potrditve prizadel izraelska zagonska ter mala in srednje velika podjetja, ki ne bi bila upravičena do novih sredstev v okviru pospeševalnika Evropskega sveta za inovacije (EIC), namenjenih spodbujanju razvoja novih tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti tako v civilne kot vojaške namene.
Na sporazume, ki so jih podjetja že sklenila v okviru pospeševalnika, odločitev ne bi vplivala. Od začetka izvajanja programa leta 2021 so sicer izraelska podjetja prek pospeševalnika EIC prejela okoli 200 milijonov evrov. To predstavlja le del od nekaj več 900 milijonov evrov, kolikor jih je Izrael prejel iz programa Obzorje Evropa, navajajo viri na Evropski komisiji.
