Ponedeljek, 20. 5. 2024, 6.00
1 mesec
Zdaj je jasno. Komur bo to prej uspelo, bo zmagal v vojni v Ukrajini.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,93
Na fotografiji: ukrajinski samohodni top v regiji Doneck novembra 2022 obstreljuje ruske položaje.
Vladimir Putin je najverjetneje menil, da bo ruski napad na Ukrajino bliskovita vojna. Toda zdaj traja že več kot dve leti in se je sprevrgla v vojno izčrpavanja. Zelo pomembno je postalo, katera od strani v vojni ima zadostne količine orožja in streliva, zlasti topniškega. Rusija je tukaj za zdaj v prednosti, Ukrajina oziroma Zahod pa skušata vzpostaviti ravnotežje s povečano proizvodnjo. Pri tem je velika ovira deindustrializacija, ki jo je v zadnjih desetletjih doživel Zahod.
Deindustrializacija, to je opuščanje industrijske dejavnosti na Zahodu, in njen prenos v nezahodne države oziroma države tako imenovanega svetovnega Juga (nekdaj znanega kot tretji svet, to je industrijsko in gospodarsko manj razviti del sveta) sta del globalizacije. Ta je še zlasti okrepila Kitajsko, zdaj veliko podpornico Rusije.
Je globalizacija kriva za spodletelo ukrajinsko protiofenzivo?
Francoski zgodovinar Emmanuel Todd je januarja letos v pogovoru za francosko revijo Le Point dejal, da je prav globalizacija povzročila, da ZDA ne morejo proizvesti dovolj orožja za Ukrajino. Prepričan je, da so Američani med lansko poletno protiofenzivo poslali Ukrajince v katastrofo z nezadostno opremo.
Tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je na nedavni obrambni konferenci Defence24 v Varšavi opozoril, da se Evropa v preteklosti, po koncu hladne vojne, ni samo razorožila, ampak je tudi delno deindustrializirala obrambni sektor.
Ruska prednost v zalogah topniških granat
Težave zaradi deindustrializacije ima sicer tudi Rusija. Kitajski vojaški strokovnjak Feng Judžun tako trdi, da je eden od razlogov za težave Rusije v tej vojni ta, da si država še ni opomogla od dramatične deindustrializacije, ki jo je utrpela po razpadu komunistične Sovjetske zveze.
Ruska vojska ima za zdaj veliko prednost v topništvu. Na fotografiji: ruski vojak, ki ima v rokah kovinski ovoj topniške granate po obstreljevanju ukrajinskih položajev na vzhodu Ukrajine.
A dejstvo je, da ima Rusija za zdaj velike prednosti na določenih področjih. Kot opozarja načelnik generalštaba estonske vojske Martin Herem, ima Rusija prednost v količini orožja, na primer desetkrat močnejše topništvo. Prepričan je, da države članice Nata storijo premalo, da bi odpravile to rusko prednost.
Neizpolnjena zaveza EU iz lanskega marca
Lani marca je EU dosegla dogovor, da bo Ukrajini v enem letu zagotovila milijon enot topniškega streliva, a tega cilja ni dosegla, in sicer zaradi premajhnih proizvodnih zmogljivosti. Na drugi strani pa Ukrajini vse bolj primanjkuje topniškega streliva, kar je tudi eden od razlogov za ruske uspehe na bojišču v zadnjih mesecih.
Kot je februarja letos povedal češki premier Petr Fiala, bi lahko evropske države in Ukrajina svoje zmogljivosti izdelave topniškega streliva do leta 2025 povečala na raven, ki bi pokrila ukrajinske in evropske potrebe po strelivu. Edina takojšnja možnost za pokritje ukrajinskih potreb je torej nakup streliva v tretjih državah.
Češka pobuda za nakup streliva po svetu
Zato je Češka letos februarja na münchenski varnostni konferenci sprožila pobudo (predstavil jo je češki predsednik Petr Pavel), da bi države donatorke zbrale denar za nakup topniških granat v državah zunaj Evrope oziroma Zahoda. Potencialno naj bi bilo mogoče kupiti okoli 1,5 milijona granat za več kot tri milijarde dolarjev.
Tovarna topniških granat v Scrantonu v Pensilvaniji, ki izdeluje 155-milimetrske granate.
Do zdaj je denar za češko pobudo obljubilo okoli dvajset držav, tudi Slovenija. Češka vlada javno ne omenja držav, od katerih naj bi nakupila topniške granate, in sicer 155-milimetrske po Natovih standardih ter 122-milimetrske po sovjetskih standardih.
Zakaj Čehi ne razkrivajo imen držav prodajalk
"Češka vlada ne razkriva imen države izvora granat, ker lahko pričakujemo, da jih bosta Rusija in Kitajska izsiljevali in pritiskali nanje, naj ne prodajajo svojega streliva Ukrajini prek Češke," je aprila letos za Balkan Insight dejal Jakub Janda, varnostni strokovnjak in vodja praškega centra za evropske vrednote za varnostno politiko.
Je pa nemški tednik Der Spiegel februarja letos pisal, da se nemška vlada skrivoma pogovarja z Indijo za nakup streliva (na skrivaj zato, ker Indija noče pokvariti dobrih odnosov z Rusijo). Med države, od katerih bi Zahod lahko kupil topniško strelivo za Ukrajino, nemški tednik omenja arabske države, pa tudi balkanske in afriške države. Te imajo zaloge streliva ali zmogljivosti za izdelavo streliva.
Koliko dostopnega topniškega streliva je sploh po svetu?
Po drugi strani je nemški generalmajor Christian Freuding, svetovalec nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in vodja posebnega štaba, ki je zadolžen za Ukrajino (tudi za dobavo pomoči), letos januarja v pogovoru za nemški medij Die Welt dejal, da ni težava denar, tega je dovolj, ampak je glavna težava dostopnost streliva na svetovnem trgu. "Na žalost topniško strelivo in protiletalsko orožje nista splošno dostopna po vsem svetu," je poudaril Freuding.
Ameriška tovarna topniških granat v Pensilvaniji je podvojila proizvodnjo granat kalibra 155 milimetrov. Pred vojno v Ukrajini je izdelala 14 tisoč granat na mesec, zdaj pa več kot 36 tisoč:
155mm shell production in Scranton, Pennsylvania reached a volume of more than 36,000 per month.
— Clash Report (@clashreport) May 3, 2024
U.S. Army was manufacturing 14,000 155mm rounds prior to the conflict.
Scranton plant is the largest in the U.S. pic.twitter.com/mRcMJnxOnD
Ker ukrajinska vojska uporablja veliko orožja sovjetske izdelave (med drugim tudi havbice D-30 in samohodnih havbice 2S1 gvozdika), potrebuje tudi veliko streliva sovjetske izdelave, ki ni usklajeno z Natovimi standardi. Tako ukrajinsko topništvo sovjetske izdelave uporablja granate kalibra 122 milimetrov in ne Natovih 155-milimetrskih granat. Na ukrajinsko srečo je velika izdelovalka 122-milimetrskih granat Bolgarija. To strelivo izdeluje tovarna Dunarit v mestu Ruse. Zaradi velikega ukrajinskega povpraševanja so Bolgari znova zagnali še druge tovarne, ki so nekdaj izdelovale strelivo sovjetskega tipa. Tako je leta 2023 122-milimetrske granate začela izdelovati tovarna v kraju Kostenec. Ta je granate tega tipa prenehala izdelovati leta 1988.
