Ponedeljek, 22. 7. 2024, 7.36
4 ure, 52 minut
Ministrica Tanja Fajon: Slovenski ministri se bomo udeleževali zasedanj EU v Budimpešti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Srečanje zunanjih ministrov v Bruslju bo najverjetneje zaznamovala t. i. mirovna misija madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je naletela na številne kritike.
Slovenski ministri se nameravajo udeleževati neformalnih zasedanj v organizaciji madžarskega predsedstva Sveta EU v Budimpešti, je danes v Bruslju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Tako se namerava tudi sama udeležiti neformalnega zasedanja zunanjih ministrov, predvidenega za konec avgusta.
"V Sloveniji se ministri na podlagi zadnjega pogovora v sredo na vladi strinjamo, da bomo hodili na neformalna srečanja na Madžarsko," je pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov članic Evropske unije v Bruslju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da se bodo zasedanj udeleževali, če ne bo drugačne skupne odločitve na ravni EU.
Tako se namerava tudi sama konec avgusta v madžarski prestolnici udeležiti neformalnega zasedanja zunanjih ministrov, imenovanega gymnich, pri čemer pa vabila še ni prejela, je pojasnila ministrica.
Kaj bo storil Borrell?
Več držav članic, pa tudi Evropska komisija, se je sicer odločilo, da bodo zaradi "mirovne misije" madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je obiskal tudi Moskvo, na neformalna zasedanja v organizaciji madžarskega predsedstva Sveta pošiljale zgolj uradnike.
Pri tem se je omenjala tudi možnost, da bi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell namesto gymnicha v Budimpešti za konec avgusta sklical formalno zasedanje v Bruslju.
Ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU je Borrell zanikal izjave Budimpešte, da EU spodbu zanikal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. O tem bodo danes razpravljali z ministri, po razpravi pa se bo tudi odločil, ali bo za konec avgusta sklical neformalno ministrsko zasedanje na Madžarskem. Na današnjem zasedanju Borrell želi izvedeti, kako ministri posameznih članic ocenjujejo ravnanje Budimpešte, ki trenutno tudi predseduje Svetu EU.
Zunanja ministra Italije Antonio Tajani in Luksemburga Xavier Bettel sta danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudarila, da je treba avgustovsko zasedanje organizirati v Budimpešti. Menila sta, da je treba iti v madžarsko prestolnico in tamkajšnji vladi sporočiti nestrinjanje z njenimi potezami.
Vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock pa se medtem ni želela opredeliti in odločitev prepušča Borrellu. Je pa poudarila, da EU na področju zunanje politike predstavlja visoki predstavnik in da je burni odzivi drugih držav na "egotripe" madžarskega premierja ne čudijo.
Madžarski minister Peter Szijjarto je medtem že pred odhodom v belgijsko prestolnico na družbenem omrežju Facebook zapisal, da je "pripravljen na napade kolegov iz drugih članic". Poudaril je, da so po Orbanovih obiskih v Ukrajini, Rusiji in na Kitajskem ter njegovem srečanju z republikanskim kandidatom za ameriškega predsednika Donaldom Trumpom z ruskim vodstvom govorili tudi predstavniki Švice in ZDA. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je govoril s Trumpom, je spomnil Szijjarto.
Fajonova: Madžarski premier zagotovo ni imel mandata EU
Fajonova je sicer glede Orbanove "mirovne misije" poudarila, da četudi je bila ta dobronamerna, zagotovo madžarski premier ni imel mandata EU.
"Želimo si, da bi čim prej prišlo do pogajanj in končanja vojne pod pogoji Ukrajine. Ampak danes v tej situaciji še nismo. Vsak načrt, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov, mednarodnem pravu, podpiramo in si bomo v tej smeri prizadevali še naprej," je poudarila.
Obsodila je tudi zadnje ruske napade na civilne cilje in infrastrukturo v Ukrajini, vključno z bolnišnicami.
"Upam, da bomo čim prej videli možnost kakršnihkoli pogajanj, ki bodo seveda temeljila na ozemeljski suverenosti in celovitosti ter na pogojih, ki jih postavlja Ukrajina, zavedajoč se, da je Rusija vendarle agresor, ki krši mednarodno pravo," je še povedala ministrica za zunanje zadeve.
Nadaljnja podpora Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo je ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic unije v Bruslju. Zasedanje poteka v senci t. i. mirovne misije madžarskega premierja Orbana, v okviru katere je v začetku meseca med drugim obiskal Kijev in Moskvo. Tam se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je naletelo na številne kritike v Bruslju in prestolnicah drugih držav članic.
Fajon: Slovenija si bo ne glede na rezultat volitev prizadevala za nadaljnjo krepitev odnosov z ZDA
Fajonova je v Bruslju med drugim dejala, da si bo Slovenija ne glede na to, kdo bo novi predsednik ZDA še naprej prizadevala za krepitev transatlantskih odnosov.
Glede možnosti, da bi ZDA v primeru izvolitve republikanca Donalda Trumpa zmanjšale oziroma ustavile pomoč Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, je poudarila, da so ZDA v predvolilni kampanji.
"Spremljamo jo z vso, tudi zaskrbljenostjo, ko poslušamo izjave Trumpa ali sporočila, ki prihajajo do Evrope. Pa vendarle, Slovenija je v zadnjem času v transatlantskih odnosih naredila veliko. Kdorkoli bo pač na novo izvoljeni predsednik oziroma predsednica, bomo še naprej delali v smeri krepitve transatlantskih odnosov. Izzivi so zelo veliki za vse," je povedala zunanja ministrica.
Dejala je, da spoštuje odločitev trenutnega predsednika ZDA Bidna, ki je v nedeljo odstopil od kandidature za nov mandat.
"Verjamem, da je to zelo težka odločitev za predsednika, ki je veliko naredil za demokracijo v Združenih državah Amerike. Potrjuje tudi demokratičen proces znotraj demokratov in lahko samo zaželim srečo v kampanji," je dejala Fajonova.
Veseli jo, da je Biden podprl žensko, vendar pa so pred demokratsko stranko še konvencija in štirje meseci predvolilne kampanje. Ta bo po mnenju Fajon izjemno naporna, saj so ZDA močno razdeljene.
