"Zaničevali so nas, nismo smeli stopiti na ulico, ker so nas preklinjali in žalili" #video

Video: Planet TV

Eden prvih zločinov Ratka Mladića, ki je bil lahko dokazljiv in je trajal neverjetnih 1.425 dni, je obleganje Sarajeva, ki se je začelo 5. aprila 1992 in končalo 29. februarja 1996. Šlo je za najdaljše obleganje glavnega mesta katerekoli države po drugi svetovni vojni, ki se glede na dolžino blokade lahko primerja z obleganjem Leningrada oziroma današnjega Sankt Peterburga, ki je trajalo neverjetna štiri leta.

V skoraj štiriletnem obleganju je bilo v Sarajevu ubitih več kot 11 tisoč ljudi, med drugim več kot 1.600 otrok, ranjenih pa je bilo 50 tisoč ljudi. Mladić haaškemu sodišču v tej točki, ki ga je bremenila zločina proti človeštvu, ni predstavil veliko dokaznega gradiva, saj je ukaz za začetek artilerijskega obstreljevanja Sarajeva izdal kar prek odprte radijske zveze.

Mladić: "Z direktnim ognjem ciljajte stavbo predsedstva in parlamenta, počasi in v enakomernih intervalih, dokler vam jaz ne ukažem drugače."

Video: AP

Preberite še:

-> Mladiću zaradi genocida dosmrtni zapor #video #foto
-> Mame žrtev iz Srebrenice: Zločinec je živ, naših otrok pa ni več
-> Vprašanje je bilo le, katere njegove zločine bodo opredelil za genocid
-> Hasan Hasanović: Življenje, v katerem si nisi želel, da pride naslednji dan
-> "Ponovno se je potrdilo, da je Republika Srbska genocidna tvorba"

Zgodba Sarajeva ni zgodba porušenih stavb in uničene infrastrukture, ampak zgodba ljudi oziroma prebivalstva, ki je sredi Evrope malo manj kot štiri leta trpelo obleganje in zločine, ki so nakazovali situacijo v Bosni in vrhunec dosegli z genocidom v Srebrenici leta 1995. Če je imelo Sarajevo leta 1991 416 tisoč prebivalcev, jih je do konca vojne v mestu ostalo manj kot 250 tisoč. Zbežala je celotna generacija ljudi, ki so za sabo pustili vse, kar so imeli.

"Če bi ostali v hišah, bi zgoreli ali pa bi nas pobili."

Novinar: Daniel Fazlić/Video: Planet TV

V Sarajevo so se iz okoliških vasi in občin zgrinjali številni muslimanski prebivalci, kajti obramba okoliških predelov v osrednji Bosni zaradi katastrofalne situacije z orožjem za branilce preprosto ni bila mogoča. Muslimansko prebivalstvo so preganjali tako vojska kot tudi nemuslimanski prebivalci, ki so muslimane zaradi propagande in političnih pritiskov zaničevali in tudi napadali. Tudi naš sogovornik Ramiz Čaušić je moral zaradi lastnega preživetja v rodni občini Foče zapustiti vse, kar je imel.

"Zaničevali so nas… Nismo smeli stopiti na ulico, ker so nas preklinjali in žalili."

Novinar: Daniel Fazlić/Video: Planet TV

Življenje v Sarajevu med obleganjem bi lahko opisali kot pekel na zemlji. Prebivalci so vsakodnevno živeli v pomanjkanju osnovnih življenjskih dobrin, elektrike, plina in upanja na boljšo prihodnost. S čim so se spoprijemali prebivalci, si preberite v nedavnem Siolovem intervjuju z Zlato Filipović, avtorico znamenitega Zlatinega dnevnika, ki je opisovala svoje odraščanje v obleganem Sarajevu: "Pravijo, da je otroštvo najlepši čas v življenju. Moje otroštvo je bilo srečno, dokler ni prišla ta umazana vojna in me oropala vsega. Ampak, zakaj?" 

V povprečju je na mesto dnevno padlo 360 granat različnih kalibrov z namenom, da bi prebivalstvo živelo v stalnem strahu, da ljudje ne bi mogli mirno spati in bi bili psihično tako uničeni, da bi bila predaja zanje edina rešitev. A niti vrhunec obstreljevanja z več kot 3.700 izstreljenimi granatami v enem dnevu ni razbil obrambe in upora, ampak povzročil le še globlje rane ljudem. Preživeli posledice čutijo še danes.

"Narod, ki je bil tukaj, je ogromno pretrpel."

Novinar: Daniel Fazlić/Video: Planet TV

Prebivalstvo Sarajeva se je v vojnih letih močno spremenilo. Če je bilo pred vojno mešano in etnično heterogeno, je bilo povojno Sarajevo mesto duhov z izrazito homogeno strukturo prebivalstva v zaprtih in strogo zamejenih občinah ter kantonih.

Številni so bili ob prihodu v Sarajevo prisiljeni začeti novo življenje, ki jim je bilo tuje. Skoraj vsi sogovorniki, s katerimi smo govorili, priznavajo, da so pred vojno in prihodom v Sarajevo živeli boljše. Danes, 22 let po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, si želijo zgolj in samo miru.

"Vojna nas je uničila. Uničila je vse, kar smo imeli."

Novinar: Daniel Fazlić/Video: Planet TV