Ponedeljek, 27. 11. 2017, 10.26
6 let, 4 mesece
Komisar za človekove pravice Sveta Evrope
Za kakšno mesto v Svetu Evrope kandidira minister Goran Klemenčič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
4
Trenutni slovenski pravosodni minister in nekdanji predsednik slovenske Komisije za preprečevanje korupcije (KPS) Goran Klemenčič se je uvrstil v ožji izbor kandidatov za mesto komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. In kakšen položaj je sploh to?
Komisar za človekove pravice je politični organ znotraj Sveta Evrope, mednarodne organizacije, v kateri je 47 držav iz Evrope, ki so se zavezale k spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Ne gre za del institucij Evropske unije, kot se pogosto sklepa v javnosti, ampak za povsem ločeno mednarodno organizacijo.
Komisar za človekove pravice je ločen od Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih teles organizacije. Urad komisarja je začel delovati leta 1999, skrbi pa za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic v posameznih državah članicah.
Spodbuja spoštovanje človekovih pravic v članicah Sveta Evrope
Komisar je odgovoren za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v 47 državah članicah Sveta Evrope s poročili, dialogom in priporočili državam. Od urada komisarja se pričakuje neodvisnost in nepristranskost, voditi pa bi ga moral strokovnjak s področja človekovih pravic.
Komisar opravlja obiske na državnih mejah, sodeluje v dialogu z državami in civilno družbo, pripravlja tematska poročila in nasvete ter se ukvarja z vrsto dejavnosti ozaveščanja.
"Naloge komisarja so pospeševanje izobraževanja, ozaveščanje in uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic v državah članicah ter zagotavljanje popolne in učinkovite skladnosti z besedili Sveta Evrope, kot so konvencije, priporočila in resolucije, ki jih sprejme odbor ministrov," piše na spletni strani SE.
Trenutni komisar je Latvijec Nils Muižnieks, prihodnje leto pa bo končal šestletni mandat.
Nima zakonskih pooblastil
Komisar nima zakonskih pooblastil, pač pa lahko svetuje in obvešča o varstvu človekovih pravic in preprečuje kršitve. Njegova vloga je "usmerjena predvsem v pomoč in preprečevanje", sodeluje pa z drugimi mednarodnimi ustanovami, ki so dejavne na področju uveljavljanja in varstva človekovih pravic.
"V sodelovanju z drugimi organi Sveta Evrope lahko komisar predloži poročilo, priporočilo ali mnenje o določeni zadevi odboru ministrov, kadar je to primerno, pa tudi parlamentarni skupščini."
Komisarja za človekove pravice izvoli parlamentarna skupščina izmed treh kandidatov, ki jih predlaga odbor ministrov. Za izvolitev je zadostna navadna večina. Komisar je izvoljen za enkratni mandat šestih let. Kandidat mora biti državljan članice Sveta Evrope in mora biti priznan strokovnjak s področja človekovih pravic.
Dozdajšnji komisarji:
1999–2006: Alvaro Gil-Robles (Portugalska/Španija)
2006–2012: Thomas Hammarberg (Švedska)
2012–2018: Nils Muižnieks (Latvija)
Opozorila in priporočila Sloveniji
Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je v preteklosti slovenske vlade opozarjal predvsem glede obravnave romske problematike, sodnih zaostankov, stanja v centrih za tujce, dolgotrajnega reševanja statusa izbrisanih, nazadnje pa zaradi sprejetja zakona o tujcih.
Leta 2006 je takratni komisar Hammersberg premierju Janši pisal zaradi dogajanja okoli romske družine Strojan v Ambrusu. Leta 2011 je isti komisar pismo poslal premierju Pahorju, tema pa je bila vprašanje izbrisanih. O teh je leta 2013 premierja Janšo opozarjal tudi komisar Nils Muižnieks, ki se je s pismom predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu nazadnje oglasil letos. Izrazil je zaskrbljenost ob sprejetju zakona o tujcih.
4